'Kako je mraz!' je bila ena mojih prvih misli, ko nas je petorica mladih geografov v začetku oktobra zakorakala iz Wizzair-ovega letala proti stavbi letališča v Cluju-Napoci [Klužu]. Povsem neprespane in razvajene zaradi prejšne tople noči, katero smo preživeli na želežniški postaji v Trevisu, nas je pošteno zazeblo. A ni bilo časa za mraz - andrenalin mi je hitro pogrel telo, saj mi je bila za 10 dni v varstvo zaupana Dacia, ki sliši na ime HIV. :) V slabi uri smo bili pod taktirko romunskih kolegov že na poti na skrajni sever države - in s tem se je "Romanian Experience" tudi uradno začela.
V šestih dneh smo spoznali štiri kontraste - pokrajine Maramureš, Transilvanijo, Moldavijo in Bukovino. Sledili so še štirje dnevi samostojnega raziskovanja - z nadetimi geografskimi očali seveda :)
Maramureš in Transilvanijo je zaznamoval v precejši meri ogled cerkva in pokopališč.
"Veselo pokopališče" v Sapanti; UNESCO dediščina
'kompleks' tradicionalnih lesenih cerkva
Notranjost ene izmed značilnih lesenih cerkva.
Živobarvna otroška igrala pred tovarnama, ki sta mestu prislužili status drugega najbolj onesnažnega evropskega mesta (tik za Črnobilom) v 90ih; Copşa Mică.
Dan na podeželju - večini najboljši dan izmenjave!
Rosujeva družina se je kot gostiteljica izkazala izvrstno!
In zaradi super vtisa, smo si nekaj pretežno podeželskih dni privoščili še na koncu v lastni režiji.
Sosedi.
Gostota poselitve ... nizka. :)
Del romunskega vsakdana.
Nasekali smo drva, pomolzli krave, na vrtu na odprtem ognju skuhali Mamaligo, jedli kokice med trgatvijo ...
... potem pa nas je Peter zapeljal en krog po vasi :)
Nekajkrat je bilo življensko nevarno, a smo prestali vožnjo brez žrtev. :) (za tiste, ki se sprašujete ... ja, čez dober meter smo se zaleteli v ta kamniti blok :))
Na vasi je lepo!
Tipična podeželska hiša v Transilvaniji.
Na vasi nič nenavadnega. V bistvu tudi na hitri cesti ne :)
Mlekomatov še nimajo :)
Z Anito sva zašla v majhno cerkvico na hribu. Župnik nama je z velikim nasmeškom podaril blagoslovjen kruh - no, pa smo imeli malico na britofu :)
Brasov
'Eno zeljno glavo ali dve?' 'Dajte dve.'
Ena izmed mnogih..
Barbaro je vulkansko jezero spravilo na kolena :)
Zadnji dan smo se odpravili v rudnik soli v Turdi.
V rudniku je bil bowling, minogolf, igrišče za košarko, gledališče ... ni da ni.
Zadnji popoldan v Klužu smo 'prebluzili'. Kot že prejšne štiri dni nas je kratkočasil HIV:) avto, seveda. Poleg tega, da je nekaj vedno bolj ropotalo (čuden zvok in tresenje armature nista bila tako kul!), je postal tudi vedno bolj in bolj žejen. Kar precej kilometrov smo naredili že z rezervo. Enostavno se nam sanjalo ni, kdaj se bo ustavil. Nekaj km pred letališčem, kjer smo bili zmenjeni, da ga vrnemo, se je zdelo, da so ga vžgali samo še hlapi. Dilema ali ga potiskamo do bencinske ali ne, je bila kar na mestu. No risk no fun - pa smo se peljali. Na kup smo dali ves preostali drobiž ... in tankali 2 L. Do letališča smo prišli ... če je pa tistemu stricu uspelo od letališča do doma ... pa nam ostaja neznanka :)
Enkrat pa mogoče še v Bukarešto in na črnomorsko obalo ...
Okrnjena zasedba. Kdo manjka? Rosu in Cosmin.
V šestih dneh smo spoznali štiri kontraste - pokrajine Maramureš, Transilvanijo, Moldavijo in Bukovino. Sledili so še štirje dnevi samostojnega raziskovanja - z nadetimi geografskimi očali seveda :)
Maramureš in Transilvanijo je zaznamoval v precejši meri ogled cerkva in pokopališč.
"Veselo pokopališče" v Sapanti; UNESCO dediščina
'kompleks' tradicionalnih lesenih cerkva
Notranjost ene izmed značilnih lesenih cerkva.
Živobarvna otroška igrala pred tovarnama, ki sta mestu prislužili status drugega najbolj onesnažnega evropskega mesta (tik za Črnobilom) v 90ih; Copşa Mică.Dan na podeželju - večini najboljši dan izmenjave!
Rosujeva družina se je kot gostiteljica izkazala izvrstno!
In zaradi super vtisa, smo si nekaj pretežno podeželskih dni privoščili še na koncu v lastni režiji.
Sosedi.
Gostota poselitve ... nizka. :)
Del romunskega vsakdana.
Nasekali smo drva, pomolzli krave, na vrtu na odprtem ognju skuhali Mamaligo, jedli kokice med trgatvijo ...
... potem pa nas je Peter zapeljal en krog po vasi :)
Nekajkrat je bilo življensko nevarno, a smo prestali vožnjo brez žrtev. :) (za tiste, ki se sprašujete ... ja, čez dober meter smo se zaleteli v ta kamniti blok :))Na vasi je lepo!
Tipična podeželska hiša v Transilvaniji.
Na vasi nič nenavadnega. V bistvu tudi na hitri cesti ne :)
Mlekomatov še nimajo :)
Z Anito sva zašla v majhno cerkvico na hribu. Župnik nama je z velikim nasmeškom podaril blagoslovjen kruh - no, pa smo imeli malico na britofu :)
Nekatera mesta so urejena precej lepše kot večina slovenskih. Zasluge pa si deloma lahko lastimo tudi mi, kot del EU. Le ta je njihov glavni sponzor :)
Brasov
'Eno zeljno glavo ali dve?' 'Dajte dve.'
Ena izmed mnogih..
Zadnji dnevi so bili meni bolj pisani na kožo, saj smo bili bolj fizičnogeografski.
Žal pa je kolega Canon protestiral ... in slike čudovite soteske, skozi katero smo prečkali vzhodne Karpate, prelepe Ladies rocks v bolj hribovitem SV delu države, vršaci centralnih Karpatov, kjer smo se odpravili na krajši 'treking' niso uspele.
Žal pa je kolega Canon protestiral ... in slike čudovite soteske, skozi katero smo prečkali vzhodne Karpate, prelepe Ladies rocks v bolj hribovitem SV delu države, vršaci centralnih Karpatov, kjer smo se odpravili na krajši 'treking' niso uspele.
Barbaro je vulkansko jezero spravilo na kolena :)V rudniku je bil bowling, minogolf, igrišče za košarko, gledališče ... ni da ni.
Zadnji popoldan v Klužu smo 'prebluzili'. Kot že prejšne štiri dni nas je kratkočasil HIV:) avto, seveda. Poleg tega, da je nekaj vedno bolj ropotalo (čuden zvok in tresenje armature nista bila tako kul!), je postal tudi vedno bolj in bolj žejen. Kar precej kilometrov smo naredili že z rezervo. Enostavno se nam sanjalo ni, kdaj se bo ustavil. Nekaj km pred letališčem, kjer smo bili zmenjeni, da ga vrnemo, se je zdelo, da so ga vžgali samo še hlapi. Dilema ali ga potiskamo do bencinske ali ne, je bila kar na mestu. No risk no fun - pa smo se peljali. Na kup smo dali ves preostali drobiž ... in tankali 2 L. Do letališča smo prišli ... če je pa tistemu stricu uspelo od letališča do doma ... pa nam ostaja neznanka :)Enkrat pa mogoče še v Bukarešto in na črnomorsko obalo ...
Okrnjena zasedba. Kdo manjka? Rosu in Cosmin.
