Kambodža - v fotki.

Še zadnje fotoporočilo letošnje azijske avanture.
Svoboda, spontanost, sonce, ocvrti teden in ...

- plavanje v vulkanskem jezeru (blizu Ban Lunga, provinca Ratanakiri)

- obisk Tuol Slend Genocide Museum-a (S-21) v Phnom Penh-u. Srednja šola predelana v zapor v času režima Pol Pota; Rdeči Kmeri. Na fotki slika prostora za pomembneža - ostali so dobili celico 70cm x 200cm.

- polja smrti (Killing Fields of Chenung Ek). V spominski kupoli je preko 7000 lobanj. Okoli so posejana številna množična grobišča. Znano je drevo, ob katerem so konec dočakali majhni otroci. Prijeli so jih za noge, zamahnili in ... lobanja je počila od trku z deblom.

- trekking v Bokor National Park. Za varnost je skrbel mladenič s kalašnikovim

- Bokor Hill Station. Francoska postojanka - deloma v uporabi s strani Rdečih Kmerov - je že od začetka 70ih let zapuščena. Sama lega (na hribu, tik ob morju) poskrbi za stalno mističnost (vedno prisotna noro gosta megla!).

- prvič v naravi videl kameleona. Res spreminja barvo! Kot pravi vodič pa ni nek kulinarični presežek :)

- super hrana! Na fotki pečene banane in neko pecivo iz krompirja in riža. :)


- noč v samostanu. Super priložnost, novo doživetje, nova prijatelstva.


- kompleks Angkor Wat. Na fotki Ta Phromh (jap, imaš prav - Tomb rider je bil sneman tu:))

- srečal strica, ki je bil na naslovnici ene od prejšnih izdaj Lonely Planeta :)


- še ena zanimiva izkušnja prišparana za konec. Pa tudi to paše zraven :)

Laos - v fotki.

riževa polja; Muang Ngoi

med iskanjem gorskih plemen; Luang NamTha

z motorjem na pot! ; Bolaven Plateau

Bolaven Plateau


Don Kong, 4 thousand islands


vasice daleč od civizacije; v okolici Muang Ngoi


bus Pakse - Salavan


tečnobe; Luang Prabang


noodle soup + pineapple shake; Nong Khiaw


all you can eat; Luang Prabang


LaoCoffee - tako zelo dobra kava!

Menihi ob zori; Luang Prabang

pokovca; Luang Prabang

Mjanmar - v fotki.

Kaj več, predvsem pa bolj zgovorne fotografije, pa na morebitnem potopisu :)

Mandalay

Stric lovi ribe; Inle Lake

Ujeti med serpentinami s pokvarjenim pick-upom. Na poti med Inle Lakom ter Kalawom.

Pastir žene domov živino; Bagan

Pyin ou Lwin

Teta obira kitajski čaj; Kalaw

Stric spi na ulici; Yangon

Obrazi Azije

Peter. [Kalaw, Mjanmar]
Po poklicu vodič. Njegovo mamo so Britanci kot vojasko kuharico pripeljali v Kalaw v casu okupacije. Dezele svojih prednikov ni nikoli obiskal, saj si tega enostavno ne more privosciti. Pravi, da bi za vizo moral placati okoli 3000 usd in nanjo cakati 2,3 leta. V Mjanmaru si zeli sprememb, a jih kljub prihajajocim volitvam v novembru ne pricakuje. Verjetno si tudi on, tako kot ostali, ne bo drznil obkroziti kaj drugega kot vojasko hunto. Priblizal mi je indijsko hrano - ti chapati z česnom ... mjami!! :)



Tree. [Kampot, Kambodža]
Po poklicu vodič. Ko je bil star 11 let, so mu Rdeci Kmeri pred ocmi ubili starsa. Zbezal je v gozd in tam povsem sam prezivel tri leta. Kasneje se mu je pridruzilo se nekaj ljudi iz vasi in skupaj so preziveli v gozdu se nadaljnih osem let. Pridruzil se je vietnamski vojski in se zacel boriti proti Rdecim Kmerom. Pravzaprav proti svoji krvi. Sedaj je vodic ze 14 let. Povezava z gozdom je ostala ... kadar ni dela, gre enostavno v gozd, v gore in tam prezivi kaksen teden ali dva potem pa se vrne.

Študent. [Battambang, Kambodža]
Izhaja iz revne kmecke druzine iz SZ Kambodže. Menih je ze zadnja štiri leta. To je v bistvu edini nacin, ki mu omogoca studij. Nastanitev in dva obroka v pagodi dobi zastonj. Njegov avstralski učitelj anglescine baje ne zna razlagati slovnice - tu sem vstopil jaz ... skoraj si upam trditi, da je dečko po dveh urah le pokapiral razliko med Present Simple Tense in Present Perfect Tense. Fino je biti koristen :)


Nano [Battambang, Kambodža]
Zgovarjala sva se dve ure pa ceprav ni znal besedice anglescine, jaz pa zgolj tri kmerske besede. Pokazal mi je slike druzine, ki jih vedno nosi s seboj ; jaz pa seveda naredil promocijo Slovenije. Naucil me je steti do deset v kmerscini, jaz pa njega fotografirati. Drobne malenkosti, ki bogatijo preproste dni.

Kambodza #2

Phnom Penh, glavno mesto Kambodze. Mestno jedro ob reki je lepo zrihtano in prav fino za popoldansko setnjo do Ruskega marketa, kjer lahko kupis vse - ampak res, cisto vse! Od odbijaca za tovornjak, majhnega vijaka za tvoj stari motor, celo kotlicka za wc pa do kakrsnegakoli tropskega sadja, zelenjave ti srce pozeli ... edino, kar nisem nasel, je tista dobra nudlova zupa z arasidi - le to je ocitno mogoce dobiti le na severu. Ljudstvo se zaveda, da se njihova neslavna zgodovina iz 70ih let nikakor ne sme ponoviti - zdi se mi, da so za opomnik izbrali pravilni pristop ... o preteklosti se govori, se jo obsoja in so spomeniki/muzeji na ta racun. Najbolj sokanten in nedvomno vreden ogleda je Tuol Slend Genocide Museum (S-21). Nekdanja srednja sola predelana v zapor. Tu so ljudi mucili skoraj do konca - le tega pa so doziveli nekaj km ven iz mesta na tako imenovanih poljih smrti (Killing Fields of Chenung Ek).
Na obali je bilo vreme primerno imenu sezone - dezevno. Obisk francoskega mesta duhov v Nacionalnem parku Bokor je mogoc samo z agencijo. Kitajsko gradbeno podjetje zida siroko cesto na goro in agencija je edina dovolj mocna, da jih podkupi, da se lahko uporabi se nedokoncano cesto (preostanek pa premaga v obliki trekinga). Fotke ze 40 let propadajocega nekdaj mogocnega kazinoja na vrhu hriba pa v naslednjih slikovnih objavah :).
Battabang je znan po slikovitem podezelju. Zal sem tega videl v zelo omejenih kolicinah, ravno tako tudi nisem videl slavnega bamboo vlaka.
Zadnja postaja Kambodze pa eden vrhuncev drzave - osmo cudo sveta Angkor Wat. Mogocno, obsezno, navdusejoce ... kaj vec besed tukaj ni potrebnih.

Laos #3 + Kambodza #1

Bolean plateau je planota, ki se dviga 1000m nad dolino Mekonga. Sestavljajo jo gozdovi, majhne vasice, dolge rdece ceste in stevilni slapovi. Zaradi prostorske raztresenosti zadnjih se je motor izkazal kot najboljsa resitev. Prav fino je bilo cele dneve vijugati in enostavno poiskati prenocisce, kjer te pac ujame tema... :)
Tik pred mejo s Kambodzo se Mekong razlije v stevilne kanale in formira med njimi na stotine otokov. Pravzaprav jih je kar stiri tisoc (Four Thousand Islands). Bungalovcki s teraso in visecimi mrezami (za 2$ na noc:)) na recni obali ti skoraj pricarajo obcutek, da si na morju.
Razmerja med cenami v Laosu so mi smesna - velikokrat sem za obrok placal vec kot za nocitev. No, oboje je pa seveda poceni :)
Po priporocilu Islandca sem se takoj ob vstopu v Kambodzo odpravil na SV drzave... v Ban Lung, najvecje mesto province Ratanakiri. To naj bi bili njihovi hribi (pa ceprav nimajo vec kot 500m.n.v.). Prav fino je bilo - prvic sem plaval v vulkanskem jezeru, videl opice v naravi, jedel kobilice, bil pri brivcu (ni slo drugace ... vec kot 3 tedne sem odlasal britje, potem pa klinca ni vec rezala :)) fina rec, to bi se lahk prakticiral tudi v Sloveniji :)
Vceraj pa spet ena epsko dolgo pot ... v prestolnico, Phnom Penh. Zdela se mi je prav super cena (za 600km 6$) ... verjetno je bila nizka, ker je bil avtobus v bogem stanju. Sravbali so ga ze preden smo se podali na pot, dokoncno pa je izdihnil nekje po dveh urah voznje. Ob cesti smo 5 ur in pol cakali nadomestnega. Mesani obcutki, ko je le ta prisel ... ko ves, da si na poti ze 11 ur, a te caka se nekje 10 ur voznje :) (Vcasih se mi je pa tako dolgo zdela pot na morje ... sedaj pa poti sploh ne jemlem resno, ce ne zahteva dvomestne cifre ur voznje :)). Ob dveh ponoci smo prisli v Phnom Penh in me pride sofer prasat kam bi sel (tu so avtobusi dostava in razvoz) pa recem ''I don't know actually'' (v bistvu ne vem) pa odvrne "Ok, you stay with me'' (vredu, ostanes z mano). Na zadnji postaji pa mi rece, da lahko prespim na busu (poleg tistih, ki so tudi prespali, ker so zamudli bus za prestopit) in bom zjutraj iskal Guesthouse - kera legenda! :)
Si ze kdaj bil na trznici 5 ur kot za salo? jaz bi lahko bil vsak dan - toliko dobre in poceni hrane. Hecno ... nudl zupa + bageta sendvic + neko pecivo iz riza + ledena kava (noro, noro dobra!!) = slab dolar in pol :))
(sicer pa je hrana lahka in tu res ni veliko debelih ljudi ... meni se zdi, da kar precej jem pa sem 8kg lazji kot sem sel od doma) :)

Nic, grem na nocni market ... mogoce najdem kako novo sladico ali pa kaj :))

Laos #2

Nong Khiaw ima zavidljivo lokacijo. Lezi na brezini reke Nam Ou, v objemu stevilnih zakraselih vrsacev. V okolici kar mrgoli jam - vecina popotnikov je navdusenih nad vsako luknjo v steni, a mene kot fizicnega geografa po dusi niso ravno prepricale.
Naslednji dan sem se odpravil v bliznjo vasico Muang Ngoi. Dostop je mogoc samo z colnom - v vasi ni avtomobilov (ga tudi ne bi imeli za kaj uporabljati - imajo namrec samo eno cirka 200m dolgo "cesto") niti elektrike cez dan. Zvecer za 3 ure zazenejo agregat, ki osvetli celo vas. Ob 10h, ko ugasnejo luci, pa smrtna tisina - saj nimas kaj drugega kot da gres spat. Izjemno zanimiva se mi je zdela sledeca kontradiktornost: vse delajo na star, povsem tradicionalen nacin (nosijo drva, nosijo tradicionalna oblacila, kuhajo na ulici), a obenem imajo skoraj vsi mobitele.
Luang Prabang naj bi bilo najlepse azijsko mesto. Uvrsceno je na seznam UNESCOtove svetovne dediscine. Mesto je res lepo urejeno (vidis lahko celo kose za smeti, urejen odvoz odpadkov, pometanje ceste - kar je drugje skloraj nemogoce videti) in ima nek poseben utrip. Celoten stari del mesta, ujet med reki Mekong ter Nam Khan, je bil zgrajen ali preurejen v casu francoske okupacije. Zanimivo je bilo videti pohod menihov ob zori (bilo jih je krepko preko sto) po hrano in tudi gric nad mestom (Phu si) z vsemi podobami Bude se mi je kar dopadel. Mesto mi je bilo vredu, a mi je dalec od najljubsega, kar sem jih do sedaj videl - Luang Prabang je za moj okus precec turisticen in francoski (vkljucajoc francoski arhitekturni stil in prestevilne francoske turiste).
Z francoskimi bodocimi doktorji smo izvedli izlet do slavnih slapov Tat Kuang Si - vredu rec za pogledat! Imeli smo le malo smole, saj je slap imel prevec vode (prejsne dni je kar konkretno dezevalo) in nismo mogli videt stevilne lagune na vrhu slapu, saj so se spremenile v reko. Napad pijavk pa smo tudi preziveli - kar boli, ko ti ta zival zacne piti kri.

Migracija na jug je v polnem teku. Po 12 urah nocne voznje sem v prestolnici, zvecer pa zoper na nocni bus do mesta Pakse (nekih 16 ur voznje).

Danes je nedelja ... bi skoraj ubijal za klasicno nedeljsko kosilo ali pa narezek pri mami! Nic, grem na rizeve nudlje ... spet :)

P.S.: Drzte pesti za lepo vreme na jugu! (kolikor slisim od drugih popotnikov na jugu dezevna doba kar fino kaze svoje zobe).

Laos #1

Za vstop na obmocje delte, ki jo je leta 2008 opustosil orkan Nagris, potrebujes dovoljenje vlade. Po dobro preplacanem trajektu (domacin placa povratno vozovnico 40kyatov, tustist pa 2500k) sva bila kar malo razocarana, saj ni bilo nikjer videti posledic razdejanja.
Yangon mi je postopoma prirastel k srcu - pogresam stevilne tea-shope, prodajalce kitajske robe, "ocvrtke", lokalne markete ... malo manj pa neverjeten smrad ter neznosno vlaznost. Ob odhodu iz drzave je bila Natasa delezna ucne ure ekstremno gorenjskega potovanja - iz centra 7 milijonskega mesta sva prisla na mednarodno letalisce za 15 centov dolarja na osebo. Preostale kyate sva z najvecjim veseljem porabila za ocvrtke, mangote, ananas ...
Tajska - bljak! Tako zelo odvraten mnozicen turizem ... ne, ni vredna omembe v naslovu!
Sever Laosa je precudovit! Neverjetna pokrajina - hribi porasceni z monsunskim gozdom, doline pa povsem prekrite z nestetimi rizevimi polji - in vedno prijazni in nasmejani ljudje. Jutranji market je eden glavnih dogodkov dneva. Z Islandcem vedno zvohava kje jejo lokalci, medtem ko Argentinca ostajata tipicna turista s palacinkami in CocaColo za zajtrk. Kaj tocno jem na teh marketih je verjetno boljse da ne vem :) ... vem le, da so vedno prisotni rizevi nudlji (izpit iz uporabe palck sem pa tudi ze opravil).
Kolo je res super za odkrivanje novih kotickov sveta (v zadnjih 5 dneh sem imel najetega kar 3). Pot je vedno polna dogodivscin - od preckanja reke (res hitra voda do visine pasu) do nase pomoci domacinom pri sajenju riza. Vceraj so naju z Islandcem izgnali iz drzave ... ilegalno sva za dobro minuto vstopila na Kitajsko ... stric na meji je bil hud, a ko sva mu kupila CocaColo se je kmalu pomiril :)

Jutri pa proti vzhodu ...
Ze avgust?! Prehitro gre cas!!

Mjanmar #3

Nobeno turistom dostopno mjanmarsko mesto ni tako kaoticno kot Yangon. Veliko bolj se mi dopadejo manjsa mesta. Vsako ima glavni market in okoli polno trgovinic z kitajsko robo. Nadvse so mi simpaticni tea shop-i ... se nikoli mi noben caj ni bil tako vsec kot mi je njihov crni z mlekom - prav mjami!
Ker toliko casa preziviva na avtobusih, kjer se poslusa glasba, poznam ze (skoraj) vse njihove komade - bolje receno priredbe. Vlada je prepovedala predvajanje glasbe s tujimi besedili in zato obstajajo bolj ali manj posrecene predelave svetovno znanih skladb. Ko smo ze pri omejitvah vlade - cisto vsakic je potrebno izvesti skoraj cel projekt, da je mogoce moja javljanja objaviti - blogspot je namrec blokiran (gmail pa ravno tako!). Zanimiv je njihov sistem davkov. Vladni usluzbenci pridejo 2x,3x letno v hotel in bolj kot ne cez palec ocenijo koliko bi oni denarja. Ce je seznam gostov daljsi vzamejo vec, drugace manj. Kako deluje cestninjenje ter kako tovornjakarji z kitajsko robo podkupujejo policiste pa sta se dve stvari, ki spadata v kategorijo "Only in Mjanmar".
Misija potovanja - narediti solidno fotko pagod v Baganu - bo najverjetne uspela. Fotkal sem ob soncnem vzhodu in zahodu, saj cez dan zaradi vrocine ni bilo clovesko biti zunaj. Ob Inle Lake-u pa je klima le bolj prijazna. Prvic sva se tudi resno spoznala z monsunskim dezjem. Izlet z colnom se je izkazal kot dobra nalozba - videla sva kako tradicionalno lovijo ribe, rocno izdelujejo nakit, kako delajo sale, oblacila in longie-je iz lotusa, svile in bombaza, kako se naredi deznik.
Potrpljenje. Najpomembnejsa stvar, ki je nikakor ne smes pozabiti doma, ko potujes v Mjanmaru iz kraja A v kraj B. Za pot v 70km oddaljeno mesto sva rabila dobrih 8ur. Glavne avtobusne postaje so locirane 7-10km ven iz mest (pitaj Boga zakaj je to dobro). Najprej sva vzela pick-up, ki naju je pripeljal na postajo. Tam naju ena zadeta babica prasa kam greva. Povem, da za Kalaw in ona pomaha naj se malo usedeva ces da bo avtobus kmalu tu. Po eni uri vprasam kdaj pride bus pa odvrne, da cez uro do dve (tu je skoraj tako kot v filmu Tu pa tam - avtobus vozi bolj na koledar kot na uro!). Po dveh urah igranja briskule pa mimo svigne bus - brez da bi se ustavil. Zenska nama zrihta, da naju pelje pick-up poln paradiznika. In glej ga zlomka .. sredi serpentin nam crkne avto. Po uri in pol neuspesnega sravbanja naju predajo drugemu pick-upu. Voznik za naju placa vozniku drugega pick-upa. Ko cez 2 uri pridemo v Kalaw pa "sprevodnik" in voznik zahtevata denar. Razlagam jima, da se videl, kako je dobil denar in da ce ga ne bi to ravno tako ne bi bil moj problem - voznjo sem namrec placal. Ker so znali kar je bilo od anglescine samo besedo "money" so si zrihtali prevajalca. Sklep: trik jim ni uspel - od mene niso dobili nic denarja. Dejstvo: za tujce je Mjanmar varna drzava. Ceprav je 5 burmancev (za 2 glavi manjsih) od mene zahtevalo denar mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi jim kaj doplacal. Zavedam pa se, da bi zgodba znala imeti na Balkanu pa povsem drugacen razplet.
V Kalawu sva se podala na enodnevni treking do gorskih vasic, ki se ukvarjajo z gojenjem kitajskega caja. Priznam, da sem si malo sposodil nasega juzno indijskega rimokatoliskega vodica in ga dokaj direktno poprasal tudi po "prepovedanih" vprasanjih. Nekaj casa je bil nekoliko sramezljiv, potem pa je sprevidel, da smo sami sredi gozda in se je malo razprical. Tako kot ostali je tudi on "ujetnik drzave", a takega misljenja ob prisotnosti drugega burmanca ne bo nikoli priznal - vlada ima obvescevalce povsod in res se nikoli ne ve kdo je njihov in kdo ne!
Naslednje javljanje iz terena bo iz Tajske (ali pa ze Laosa) - sile razmer so naju prisilile, da zapuscava drzavo teden dni prej (in brez srkbi - tokrat se nisem zapletel v kaksne nesporazume z oblastmi)

P.S.: Vedel sem! V Svici ziveci Slovenec, novinar po poklicu, je potrdil moje sume. Turistom sledijo. Povedal je, da ga je ob prejsnem obisku drzave v Mandalayu pobral voznik tuktuk-a in mu povedal povsem tocno kje se je gibal zadnjih 5 dni. Vse vejo, povsod so spijuni.

Mjanmar #2

"Ow white faces! I havent seen a white face for more then 3 weeks!" naju je bil prav otrosko vesel Romun, ko smo se srecali na glavni avtobusni postaji v Mandalayu. In glej, potozil je o ravno istih stvareh, kot sem jih nakazal ze jaz v prejsni objavi - biti turist v Myanmaru ni (vec) poceni. Pivo je bilo dve leti nazaj 400kyatov, danes je 1600K, nekdo naj bi pred dvemi leti kupil parcelo za 5000USD, danes pa je baje vredna 100 000USD. Cene transporta pa so seveda dvojne - tiste za turiste so za 10x ali vec visje kot tiste za domacine.
Po Mandalayu in Mingunu sva se odpravila v Pyin u Lwin, poletno rezidenco vladajocih. Na nadmorski visini 1070m se je vsaj lahko dihalo. In ceprav Lonely planet, WikiTravel in pokvarjeni hotelski usluzbenci pravijo, da do Hsipawa ni avtobusov, sva se tja peljala ravno z njim - s klasicnim, lokalnim, ki ima se funkcijo dostave in postarja. Zadnji dve tretjini busa sta bili povsem zalozeni z jajci, bananami, avtodeli itd. Sedezi so bili tako umazani in smrdeci, da je bilo nujno potrebno namociti cisto vse cunje. Hsipaw je odlicno izhodisce za hojo - po 7 urah setanja med rizevimi polji, nestetih preckanjih rek, sprehodu po monsunskem gozdu, obisku tipicnih Shan vasic se je Myanmar beer nadvse prilegel! :)
Voznja z vlakom si zasluzi poseben odstavek. Vzela sva najnizji razred, da vidiva kako to pri njih zgleda. Za 150km smo rabili ... ja, bravo, uganil si - 14 ur. Klopce v vagonu so bile lesene in vagon je bil cisto poln raznovrstne robe. Na sosednji klopi je bila zenska, ki je s seboj tovorila preko 200 ananasov, ki smo jih nalozili skozi okno. Skoraj vsi moski so bili zadeti - od zvecenja tistih listev, po katerih pljuvas rdece. Nekaterim to ni bilo dovolj in so se ga se nazgali s smesno poceni rumom. Prigod ni manjkalo - od prerekanj do pretepov. Dogodek voznje je bil nedvomno sledec: kaj je bil razlog za prepir tako ali tako nisva razumela, sva pa sklepala, da je verjetno neki poba poskusal nekaj ukrasti neki zenski, ki je seveda naredila cel halo. Cel vagon je z zanimanjem spremljal sov ... potem pa je moski nenadoma skocil z vlaka; saj ne da bi drveli kot japonski vlak, a ravno pocasi se pa tudi nismo peljali.
Clovek se vsega hudega navadi, a toplega snopca zjutraj se mi nikakor ne uspe.

P.S.: Brez skrbi, nevarnosti podhladitve ni, saj smo imeli zadnje dni v Baganu prijetnih 45 stopinj.

Mjanmar #1

Mjanmar ni tako blizu - prvi polet (Celovec-Frankfurt s Ryanairom) v torek zjutraj, (zadnji) pristanek v Yangonu (iz BKK z AirAsio) v petek zjutraj. Vmes pa pod vedno budnim ocesom Izraelcev (EL AL). Iz oddane prtlage je bilo potrebno pobrati vse kljucavnice (videlo se je, da so jo konkretno pregledali - pobrali so mi knofljice), temeljito pregledana rocna prtlaga ("tujci"smo bili posamicno poklicani se na poseben pregled - mislim, da je slo za droge) ter klasicno "slatanje" pri varnostnikih.

Na vaskem letaliscu v Yangonu naju je pricakal najin angel varuh Khine, po poklicu turisticni vodic.
Mjanmar - tisti, ki tu se ni bil, si stanje tu zelo tezko predstavlja. Kljub temu da sem o drzavi prebral in nastudiral veliko sem bil prvo polovico dneva povsem brez besed. Kaksen kulturni sok! ... cesta v popolnem razsulu, avti stari 20+ (vecina 30+) let, popoln prometni kaos, ulice so smetisce, kanalizacija ponekod kar odprta, vse se prodaja na ulicah - trgovin (skoraj) ni!, na ulicah patroljira vojaska hunta, zadrogirani Indijci ves cas pljuvajo rdece izplunke...
Khine naju je odlicno pripravil na potovanje:
- zamenjati smo sli denar (ce gres sam te nategnejejo kar si dolg in sirok; za odlicno ohranjen stodolarski bankovec nama je zbarantal razmerje 1USD=980KYATS)
- zrihtal nama je guesthouse (za 2 osebi 6USD)
- kupili smo repelente (v najbolj divji lekarni kar je mogoce - slike sledijo ob naslednji priliki!)
- sli v nabavo "longie" ...kot krilo - to tu nosijo vsi moski ...tudi jaz (sem)!:)
- nakup avtobusne karte za Mandalay (10400KYATS=10.4USD za 14ur voznje)
- naucil naju je zbijati ceno v mjanmarscini. In to zgleda nekako takole: reces BEJ LAU LE (koliko) ...in tisti stric zacne nekaj mutit, seveda ga ne razumes, ampak karkoli ze rece odgovoris SEJ DI DE (predrago) ...in spet nekaj govori pa reces SOBA OV (popust)...in potem se cenkas za tiste stotake...kar zabavna rec :)
Mjanmar je turisticno res se zelo na zacetku. Nima veliko za ponuditi - kar pa je pa stane 5 ali 10 USD - klasika. Dales od poceni drzave za potovanje v bistvu. Trenutno smo se dodatno v "low season" - v treh dneh nisva srecala 10 belcev. Od burmancev sem skoraj za glavo vecji in cisto vsi (!) se obracajo za nama, eni bolj drugi manj diskrentno. Na to se kar ne morem navaditi - danes je npr. ob vstopu na zeleznisko postajo v trenutno v naju pogledalo sigurno preko tristo ljudi ...
Rahle tezave so s prehrano - nas organizem ni ravno navajen na burmansko hrano (med drugim je tudi noro pekoca!) in Khine je odsvetoval hrano iz ulice, z izjemo kitajske, ki je pred teboj specena; ostaja torej dilema - biti sit ali biti zdrav :) ... saj se nama sanja ne kaj je pametno jesti in kaj ne ...

in stvar, ki se jo je treba pod nujno zapomniti: "Never talk politics". Stroga cenzura, konstanen nadzor, zaprost drzave (recycling country) ... npr. uvoz avta letnik 1985 stane 20 000 USD, nakup SIM kartice za mobi 2500 USD ...
Politike se enostavno ne sme omenjati ... res bi zanima njihov pogled na to, ampak je pametno biti tih ... tudi fotografirat drzavne stavbe in sploh policiste je strogo prepodano ...

Naslednjic pa mogoce o tem kako je mladi burmanec hotel prelisiciti trdozivega Gorenjca :)

P.S.: v treh dneh sem videl samo enega komarja ... jih je se na Bledu vec :)

Ime "projekta": Azija2010

Kam: JV Azija - Myanmar (Burma), Laos, Kambodža, Tajska
Kdaj: 29.6 - 3.9. 2010 (67dni)
Zakaj: za dušo :)

Predviden plan:
4 tedni v Burmi
2 tedna v Laosu
10 dni Kambodže
nekaj dni Tajske

Misija: posnet lepšo fotko kot je zgornja :)

Največji izziv: najti lepši kraj kot je naš Raj :)