Obrazi Azije

Peter. [Kalaw, Mjanmar]
Po poklicu vodič. Njegovo mamo so Britanci kot vojasko kuharico pripeljali v Kalaw v casu okupacije. Dezele svojih prednikov ni nikoli obiskal, saj si tega enostavno ne more privosciti. Pravi, da bi za vizo moral placati okoli 3000 usd in nanjo cakati 2,3 leta. V Mjanmaru si zeli sprememb, a jih kljub prihajajocim volitvam v novembru ne pricakuje. Verjetno si tudi on, tako kot ostali, ne bo drznil obkroziti kaj drugega kot vojasko hunto. Priblizal mi je indijsko hrano - ti chapati z česnom ... mjami!! :)



Tree. [Kampot, Kambodža]
Po poklicu vodič. Ko je bil star 11 let, so mu Rdeci Kmeri pred ocmi ubili starsa. Zbezal je v gozd in tam povsem sam prezivel tri leta. Kasneje se mu je pridruzilo se nekaj ljudi iz vasi in skupaj so preziveli v gozdu se nadaljnih osem let. Pridruzil se je vietnamski vojski in se zacel boriti proti Rdecim Kmerom. Pravzaprav proti svoji krvi. Sedaj je vodic ze 14 let. Povezava z gozdom je ostala ... kadar ni dela, gre enostavno v gozd, v gore in tam prezivi kaksen teden ali dva potem pa se vrne.

Študent. [Battambang, Kambodža]
Izhaja iz revne kmecke druzine iz SZ Kambodže. Menih je ze zadnja štiri leta. To je v bistvu edini nacin, ki mu omogoca studij. Nastanitev in dva obroka v pagodi dobi zastonj. Njegov avstralski učitelj anglescine baje ne zna razlagati slovnice - tu sem vstopil jaz ... skoraj si upam trditi, da je dečko po dveh urah le pokapiral razliko med Present Simple Tense in Present Perfect Tense. Fino je biti koristen :)


Nano [Battambang, Kambodža]
Zgovarjala sva se dve ure pa ceprav ni znal besedice anglescine, jaz pa zgolj tri kmerske besede. Pokazal mi je slike druzine, ki jih vedno nosi s seboj ; jaz pa seveda naredil promocijo Slovenije. Naucil me je steti do deset v kmerscini, jaz pa njega fotografirati. Drobne malenkosti, ki bogatijo preproste dni.

Kambodza #2

Phnom Penh, glavno mesto Kambodze. Mestno jedro ob reki je lepo zrihtano in prav fino za popoldansko setnjo do Ruskega marketa, kjer lahko kupis vse - ampak res, cisto vse! Od odbijaca za tovornjak, majhnega vijaka za tvoj stari motor, celo kotlicka za wc pa do kakrsnegakoli tropskega sadja, zelenjave ti srce pozeli ... edino, kar nisem nasel, je tista dobra nudlova zupa z arasidi - le to je ocitno mogoce dobiti le na severu. Ljudstvo se zaveda, da se njihova neslavna zgodovina iz 70ih let nikakor ne sme ponoviti - zdi se mi, da so za opomnik izbrali pravilni pristop ... o preteklosti se govori, se jo obsoja in so spomeniki/muzeji na ta racun. Najbolj sokanten in nedvomno vreden ogleda je Tuol Slend Genocide Museum (S-21). Nekdanja srednja sola predelana v zapor. Tu so ljudi mucili skoraj do konca - le tega pa so doziveli nekaj km ven iz mesta na tako imenovanih poljih smrti (Killing Fields of Chenung Ek).
Na obali je bilo vreme primerno imenu sezone - dezevno. Obisk francoskega mesta duhov v Nacionalnem parku Bokor je mogoc samo z agencijo. Kitajsko gradbeno podjetje zida siroko cesto na goro in agencija je edina dovolj mocna, da jih podkupi, da se lahko uporabi se nedokoncano cesto (preostanek pa premaga v obliki trekinga). Fotke ze 40 let propadajocega nekdaj mogocnega kazinoja na vrhu hriba pa v naslednjih slikovnih objavah :).
Battabang je znan po slikovitem podezelju. Zal sem tega videl v zelo omejenih kolicinah, ravno tako tudi nisem videl slavnega bamboo vlaka.
Zadnja postaja Kambodze pa eden vrhuncev drzave - osmo cudo sveta Angkor Wat. Mogocno, obsezno, navdusejoce ... kaj vec besed tukaj ni potrebnih.

Laos #3 + Kambodza #1

Bolean plateau je planota, ki se dviga 1000m nad dolino Mekonga. Sestavljajo jo gozdovi, majhne vasice, dolge rdece ceste in stevilni slapovi. Zaradi prostorske raztresenosti zadnjih se je motor izkazal kot najboljsa resitev. Prav fino je bilo cele dneve vijugati in enostavno poiskati prenocisce, kjer te pac ujame tema... :)
Tik pred mejo s Kambodzo se Mekong razlije v stevilne kanale in formira med njimi na stotine otokov. Pravzaprav jih je kar stiri tisoc (Four Thousand Islands). Bungalovcki s teraso in visecimi mrezami (za 2$ na noc:)) na recni obali ti skoraj pricarajo obcutek, da si na morju.
Razmerja med cenami v Laosu so mi smesna - velikokrat sem za obrok placal vec kot za nocitev. No, oboje je pa seveda poceni :)
Po priporocilu Islandca sem se takoj ob vstopu v Kambodzo odpravil na SV drzave... v Ban Lung, najvecje mesto province Ratanakiri. To naj bi bili njihovi hribi (pa ceprav nimajo vec kot 500m.n.v.). Prav fino je bilo - prvic sem plaval v vulkanskem jezeru, videl opice v naravi, jedel kobilice, bil pri brivcu (ni slo drugace ... vec kot 3 tedne sem odlasal britje, potem pa klinca ni vec rezala :)) fina rec, to bi se lahk prakticiral tudi v Sloveniji :)
Vceraj pa spet ena epsko dolgo pot ... v prestolnico, Phnom Penh. Zdela se mi je prav super cena (za 600km 6$) ... verjetno je bila nizka, ker je bil avtobus v bogem stanju. Sravbali so ga ze preden smo se podali na pot, dokoncno pa je izdihnil nekje po dveh urah voznje. Ob cesti smo 5 ur in pol cakali nadomestnega. Mesani obcutki, ko je le ta prisel ... ko ves, da si na poti ze 11 ur, a te caka se nekje 10 ur voznje :) (Vcasih se mi je pa tako dolgo zdela pot na morje ... sedaj pa poti sploh ne jemlem resno, ce ne zahteva dvomestne cifre ur voznje :)). Ob dveh ponoci smo prisli v Phnom Penh in me pride sofer prasat kam bi sel (tu so avtobusi dostava in razvoz) pa recem ''I don't know actually'' (v bistvu ne vem) pa odvrne "Ok, you stay with me'' (vredu, ostanes z mano). Na zadnji postaji pa mi rece, da lahko prespim na busu (poleg tistih, ki so tudi prespali, ker so zamudli bus za prestopit) in bom zjutraj iskal Guesthouse - kera legenda! :)
Si ze kdaj bil na trznici 5 ur kot za salo? jaz bi lahko bil vsak dan - toliko dobre in poceni hrane. Hecno ... nudl zupa + bageta sendvic + neko pecivo iz riza + ledena kava (noro, noro dobra!!) = slab dolar in pol :))
(sicer pa je hrana lahka in tu res ni veliko debelih ljudi ... meni se zdi, da kar precej jem pa sem 8kg lazji kot sem sel od doma) :)

Nic, grem na nocni market ... mogoce najdem kako novo sladico ali pa kaj :))

Laos #2

Nong Khiaw ima zavidljivo lokacijo. Lezi na brezini reke Nam Ou, v objemu stevilnih zakraselih vrsacev. V okolici kar mrgoli jam - vecina popotnikov je navdusenih nad vsako luknjo v steni, a mene kot fizicnega geografa po dusi niso ravno prepricale.
Naslednji dan sem se odpravil v bliznjo vasico Muang Ngoi. Dostop je mogoc samo z colnom - v vasi ni avtomobilov (ga tudi ne bi imeli za kaj uporabljati - imajo namrec samo eno cirka 200m dolgo "cesto") niti elektrike cez dan. Zvecer za 3 ure zazenejo agregat, ki osvetli celo vas. Ob 10h, ko ugasnejo luci, pa smrtna tisina - saj nimas kaj drugega kot da gres spat. Izjemno zanimiva se mi je zdela sledeca kontradiktornost: vse delajo na star, povsem tradicionalen nacin (nosijo drva, nosijo tradicionalna oblacila, kuhajo na ulici), a obenem imajo skoraj vsi mobitele.
Luang Prabang naj bi bilo najlepse azijsko mesto. Uvrsceno je na seznam UNESCOtove svetovne dediscine. Mesto je res lepo urejeno (vidis lahko celo kose za smeti, urejen odvoz odpadkov, pometanje ceste - kar je drugje skloraj nemogoce videti) in ima nek poseben utrip. Celoten stari del mesta, ujet med reki Mekong ter Nam Khan, je bil zgrajen ali preurejen v casu francoske okupacije. Zanimivo je bilo videti pohod menihov ob zori (bilo jih je krepko preko sto) po hrano in tudi gric nad mestom (Phu si) z vsemi podobami Bude se mi je kar dopadel. Mesto mi je bilo vredu, a mi je dalec od najljubsega, kar sem jih do sedaj videl - Luang Prabang je za moj okus precec turisticen in francoski (vkljucajoc francoski arhitekturni stil in prestevilne francoske turiste).
Z francoskimi bodocimi doktorji smo izvedli izlet do slavnih slapov Tat Kuang Si - vredu rec za pogledat! Imeli smo le malo smole, saj je slap imel prevec vode (prejsne dni je kar konkretno dezevalo) in nismo mogli videt stevilne lagune na vrhu slapu, saj so se spremenile v reko. Napad pijavk pa smo tudi preziveli - kar boli, ko ti ta zival zacne piti kri.

Migracija na jug je v polnem teku. Po 12 urah nocne voznje sem v prestolnici, zvecer pa zoper na nocni bus do mesta Pakse (nekih 16 ur voznje).

Danes je nedelja ... bi skoraj ubijal za klasicno nedeljsko kosilo ali pa narezek pri mami! Nic, grem na rizeve nudlje ... spet :)

P.S.: Drzte pesti za lepo vreme na jugu! (kolikor slisim od drugih popotnikov na jugu dezevna doba kar fino kaze svoje zobe).

Laos #1

Za vstop na obmocje delte, ki jo je leta 2008 opustosil orkan Nagris, potrebujes dovoljenje vlade. Po dobro preplacanem trajektu (domacin placa povratno vozovnico 40kyatov, tustist pa 2500k) sva bila kar malo razocarana, saj ni bilo nikjer videti posledic razdejanja.
Yangon mi je postopoma prirastel k srcu - pogresam stevilne tea-shope, prodajalce kitajske robe, "ocvrtke", lokalne markete ... malo manj pa neverjeten smrad ter neznosno vlaznost. Ob odhodu iz drzave je bila Natasa delezna ucne ure ekstremno gorenjskega potovanja - iz centra 7 milijonskega mesta sva prisla na mednarodno letalisce za 15 centov dolarja na osebo. Preostale kyate sva z najvecjim veseljem porabila za ocvrtke, mangote, ananas ...
Tajska - bljak! Tako zelo odvraten mnozicen turizem ... ne, ni vredna omembe v naslovu!
Sever Laosa je precudovit! Neverjetna pokrajina - hribi porasceni z monsunskim gozdom, doline pa povsem prekrite z nestetimi rizevimi polji - in vedno prijazni in nasmejani ljudje. Jutranji market je eden glavnih dogodkov dneva. Z Islandcem vedno zvohava kje jejo lokalci, medtem ko Argentinca ostajata tipicna turista s palacinkami in CocaColo za zajtrk. Kaj tocno jem na teh marketih je verjetno boljse da ne vem :) ... vem le, da so vedno prisotni rizevi nudlji (izpit iz uporabe palck sem pa tudi ze opravil).
Kolo je res super za odkrivanje novih kotickov sveta (v zadnjih 5 dneh sem imel najetega kar 3). Pot je vedno polna dogodivscin - od preckanja reke (res hitra voda do visine pasu) do nase pomoci domacinom pri sajenju riza. Vceraj so naju z Islandcem izgnali iz drzave ... ilegalno sva za dobro minuto vstopila na Kitajsko ... stric na meji je bil hud, a ko sva mu kupila CocaColo se je kmalu pomiril :)

Jutri pa proti vzhodu ...
Ze avgust?! Prehitro gre cas!!