Mjanmar #1

Mjanmar ni tako blizu - prvi polet (Celovec-Frankfurt s Ryanairom) v torek zjutraj, (zadnji) pristanek v Yangonu (iz BKK z AirAsio) v petek zjutraj. Vmes pa pod vedno budnim ocesom Izraelcev (EL AL). Iz oddane prtlage je bilo potrebno pobrati vse kljucavnice (videlo se je, da so jo konkretno pregledali - pobrali so mi knofljice), temeljito pregledana rocna prtlaga ("tujci"smo bili posamicno poklicani se na poseben pregled - mislim, da je slo za droge) ter klasicno "slatanje" pri varnostnikih.

Na vaskem letaliscu v Yangonu naju je pricakal najin angel varuh Khine, po poklicu turisticni vodic.
Mjanmar - tisti, ki tu se ni bil, si stanje tu zelo tezko predstavlja. Kljub temu da sem o drzavi prebral in nastudiral veliko sem bil prvo polovico dneva povsem brez besed. Kaksen kulturni sok! ... cesta v popolnem razsulu, avti stari 20+ (vecina 30+) let, popoln prometni kaos, ulice so smetisce, kanalizacija ponekod kar odprta, vse se prodaja na ulicah - trgovin (skoraj) ni!, na ulicah patroljira vojaska hunta, zadrogirani Indijci ves cas pljuvajo rdece izplunke...
Khine naju je odlicno pripravil na potovanje:
- zamenjati smo sli denar (ce gres sam te nategnejejo kar si dolg in sirok; za odlicno ohranjen stodolarski bankovec nama je zbarantal razmerje 1USD=980KYATS)
- zrihtal nama je guesthouse (za 2 osebi 6USD)
- kupili smo repelente (v najbolj divji lekarni kar je mogoce - slike sledijo ob naslednji priliki!)
- sli v nabavo "longie" ...kot krilo - to tu nosijo vsi moski ...tudi jaz (sem)!:)
- nakup avtobusne karte za Mandalay (10400KYATS=10.4USD za 14ur voznje)
- naucil naju je zbijati ceno v mjanmarscini. In to zgleda nekako takole: reces BEJ LAU LE (koliko) ...in tisti stric zacne nekaj mutit, seveda ga ne razumes, ampak karkoli ze rece odgovoris SEJ DI DE (predrago) ...in spet nekaj govori pa reces SOBA OV (popust)...in potem se cenkas za tiste stotake...kar zabavna rec :)
Mjanmar je turisticno res se zelo na zacetku. Nima veliko za ponuditi - kar pa je pa stane 5 ali 10 USD - klasika. Dales od poceni drzave za potovanje v bistvu. Trenutno smo se dodatno v "low season" - v treh dneh nisva srecala 10 belcev. Od burmancev sem skoraj za glavo vecji in cisto vsi (!) se obracajo za nama, eni bolj drugi manj diskrentno. Na to se kar ne morem navaditi - danes je npr. ob vstopu na zeleznisko postajo v trenutno v naju pogledalo sigurno preko tristo ljudi ...
Rahle tezave so s prehrano - nas organizem ni ravno navajen na burmansko hrano (med drugim je tudi noro pekoca!) in Khine je odsvetoval hrano iz ulice, z izjemo kitajske, ki je pred teboj specena; ostaja torej dilema - biti sit ali biti zdrav :) ... saj se nama sanja ne kaj je pametno jesti in kaj ne ...

in stvar, ki se jo je treba pod nujno zapomniti: "Never talk politics". Stroga cenzura, konstanen nadzor, zaprost drzave (recycling country) ... npr. uvoz avta letnik 1985 stane 20 000 USD, nakup SIM kartice za mobi 2500 USD ...
Politike se enostavno ne sme omenjati ... res bi zanima njihov pogled na to, ampak je pametno biti tih ... tudi fotografirat drzavne stavbe in sploh policiste je strogo prepodano ...

Naslednjic pa mogoce o tem kako je mladi burmanec hotel prelisiciti trdozivega Gorenjca :)

P.S.: v treh dneh sem videl samo enega komarja ... jih je se na Bledu vec :)