Se preden je uspela ven povleci fotoaparat za spominsko fotko je prvi avto ze ustavil. Ekspresni stop, kot ponavadi. Po anglesko ni znal niti 'Hello'. Celo voznjo (60km+) je telefonaril. Ko smo se ustavili kar nekje nisva bila prepricana kaj sledi. Pokazal je dva prsta. Dve minuti? Al obe ledvici? :)
Ampak - stric se je izkazal, saj naju je po besedah 'cuha puha' odlozil tik pred zeleznisko postajo 1,4 milijonskega mesta. Kar pa ni slabo, ane? :)
Na zelezniski sva hitro dobila prijatelja. En caj in ze je bil angel varuh. Mogoce je to nalogo vzel celo preresno, saj je poklical policijo, ko mi je en pijan musliman (hm, protislovje?) nekaj casa tezil. Od takrat do prihoda vlaka (4am) so bili angeli varuhi kar mozje v modrem.
Voznja z vlakom iz Kayseri v Erzurum (16 ur) je epska. Precudovita pokrajina! Priporocam!
Obmejno mesto Dogubayazit je totalni raztur. Hise sesute, povsod umazanija, nor promet. Za dodatno popestritev je poskrbel vojaski oklepnik. Zgoraj je sedel stric in se skupaj z mitraljezom premikal gor in dol po ulici (z cevjo namerjeno v ljudi - ti pa povsem mirni ... so zgleda navajeni). Pred oklepnikom pa vojak z najdaljso pusko, kar sem jih kdaj videl (1,5 m sigurno) in metki obesenimi cez rami. Vse skupaj je veliko bolj spominjalo na 'Divji zahod' kot pa na (bodoco?) EU.
Pa je pripicil mimo kombi, iz katerega se je nekdo drl 'Iran! Iran! Iran!'. Pa sva skocila notri ...
P.S.: V Iranu vsak dan spoznas nekaj novih prijateljev. Skuhajo ti caj in te sprasujejo o Evropi, Sloveniji. Dajo ti stevilko, na katero jih lahko poklices, ce bos v tezavah.
Ravno naju je ustavil nek stric, ki prodaja preproge. Naju pocastil z cajem in nekim kruhom z sirom. Beseda je dala besedo in ta naju je napotil h kolegu, ki ima Internet Caffe in zna pridt preko drzavne cenzure. In tako je preko povezave 'prijatelj od prijatelja' ta objava prisla na net. :)
Ampak - stric se je izkazal, saj naju je po besedah 'cuha puha' odlozil tik pred zeleznisko postajo 1,4 milijonskega mesta. Kar pa ni slabo, ane? :)
Na zelezniski sva hitro dobila prijatelja. En caj in ze je bil angel varuh. Mogoce je to nalogo vzel celo preresno, saj je poklical policijo, ko mi je en pijan musliman (hm, protislovje?) nekaj casa tezil. Od takrat do prihoda vlaka (4am) so bili angeli varuhi kar mozje v modrem.
Voznja z vlakom iz Kayseri v Erzurum (16 ur) je epska. Precudovita pokrajina! Priporocam!
Obmejno mesto Dogubayazit je totalni raztur. Hise sesute, povsod umazanija, nor promet. Za dodatno popestritev je poskrbel vojaski oklepnik. Zgoraj je sedel stric in se skupaj z mitraljezom premikal gor in dol po ulici (z cevjo namerjeno v ljudi - ti pa povsem mirni ... so zgleda navajeni). Pred oklepnikom pa vojak z najdaljso pusko, kar sem jih kdaj videl (1,5 m sigurno) in metki obesenimi cez rami. Vse skupaj je veliko bolj spominjalo na 'Divji zahod' kot pa na (bodoco?) EU.
Pa je pripicil mimo kombi, iz katerega se je nekdo drl 'Iran! Iran! Iran!'. Pa sva skocila notri ...
P.S.: V Iranu vsak dan spoznas nekaj novih prijateljev. Skuhajo ti caj in te sprasujejo o Evropi, Sloveniji. Dajo ti stevilko, na katero jih lahko poklices, ce bos v tezavah.
Ravno naju je ustavil nek stric, ki prodaja preproge. Naju pocastil z cajem in nekim kruhom z sirom. Beseda je dala besedo in ta naju je napotil h kolegu, ki ima Internet Caffe in zna pridt preko drzavne cenzure. In tako je preko povezave 'prijatelj od prijatelja' ta objava prisla na net. :)
noro :)
OdgovoriIzbrišičeprav ti privoščim popoln odklop pa tudi upam, da boš še veliko napisal, je fajn brat ;)
Je odklop, internet najvec 1x na teden :)
OdgovoriIzbrišiMaksimalno uzivaj v potepanjih tudi ti!