'Ej, a sem prav slisala? Sta bila to dva strela?' 'Pomoje da je.' Taka je realnost v Gilgitu od leta 2005, ko so se zaceli boji med sektama, med suniti in siiti. Podnevi nadvse prijazno mestece, ponoci pa sta na cesti po vecini policija in vojska ter sem pa tja kaksna zgubljena dusa. Zadnjic sem na poti iz restavracije do guesthousa prav zavestno stel - na 200 metrih pes hoje so naju prehitela tri policijska in tri vojaska vozila, ob cesti je stalo 5 oborozenih policajev (heh, ti si kurijo smeti in se grejejo:)). Ta vojaska vozila ...
to je dzip, ki ima zadaj na kasonu dve klopici. Na klopicah sedi stiri ali sest vojakov, eden pa stoji za tavelko brzostrelko. Cela armija! Mesto je celo najelo 'Rangerje' iz province Sindh, a tudi ti ne uspejo umiriti trenj. Prevec korupcije in poznanstev navajajo kot razlog za to domacini.
Gilgit je najbolj poznan po polo turnirju. Za razliko od preostalega sveta se tu igra brez sodnika in brez pravil. Tako lahko nasprotnika tudi potegnes dol iz konja, ujames zogo z roko in jo vrzes v gol itd. Posledicno poskodb (tako konj kot jahacev) ni malo.
V Chaltu sva naredila dva enodnevna trekinga, zal v slabem vremenu. Preden sva se podala v Hunzo sva se ustavila se v kolidzu, kamor sva bila povabljena kot gostujoca predavatelja. Mladim sva eno solsko uro predavala o Sloveniji, potovanjih, studiju geografije. :)
Karimabad je majhna vasica v dolini Hunze na visini 2500 m.n.v. Ves cas bivanja je bilo oblacno (nemogoce razmere za treking v Ultar ali na Rakaposhi base camp) in zaradi pomanjkanja vode tudi brez elektrike (in tople vode).
V nedeljo sva cez dan jedla sadje, zvecer pa piscancjo juho. Kupila sva vodo, tri skatle piskotov in jabolka. Naslednje jutro sva se podala proti Fairy Meadow - na planjavo, iz katere se lepo vidi Nanga Parbat (v urdu, narodnem jeziku Pakistana, to pomeni nacked mountain=gola gora (stene so tako previsne, da se sneg ne obdrzi in zato vrh ostane gol), z vzdevkom killer mountain='gora ubijalka' (saj je obdrzala ze prestevilne alpiniste). Zajtrka zaradi zgodnje ure nisva nikjer dobila. Po treh urah voznje z busem zacneva hodit, ze malo lacna. Po 6 urah in pol, 20 kilometrih, 2100 metrih visinske razlike (iz 1200 na 3300 m.n.v.) z dvema skatlicama piskotov in stirimi jabolki ... se na cilju skoraj sesedeva ob ognju. Ves trud, znoj in na koncu nesigurni koraki so bili poplacani z jasnim vremenom in pogledom na to magicno goro! :) Ponoci je bil posten mraz (v leseni koci nama je seveda zmrznila voda), a je spalka test vzdrzljivosti prestala z odliko. Danes sva se v stirih urah spustila v dolino. Ob cesti sva cakala avtobus ... kar optimisticno sicer, saj je danes muslimanski praznik Eid in je KKH skoraj povsem prazna. Po slabe pol ure nama ustavi policijski dzip. Tako sva na kasonu delala druzbo policistu s pusko. Sedeli smo pa na drveh. Tako to tu zgleda, tu v Pakistanu :)
P.S.: Dans sva se ze tretjic peljala mimo tocke, kjer se stikajo tri najvisja gorstva sveta - Hidukus, Karakorum in Himalaja! :)
to je dzip, ki ima zadaj na kasonu dve klopici. Na klopicah sedi stiri ali sest vojakov, eden pa stoji za tavelko brzostrelko. Cela armija! Mesto je celo najelo 'Rangerje' iz province Sindh, a tudi ti ne uspejo umiriti trenj. Prevec korupcije in poznanstev navajajo kot razlog za to domacini.
Gilgit je najbolj poznan po polo turnirju. Za razliko od preostalega sveta se tu igra brez sodnika in brez pravil. Tako lahko nasprotnika tudi potegnes dol iz konja, ujames zogo z roko in jo vrzes v gol itd. Posledicno poskodb (tako konj kot jahacev) ni malo.
V Chaltu sva naredila dva enodnevna trekinga, zal v slabem vremenu. Preden sva se podala v Hunzo sva se ustavila se v kolidzu, kamor sva bila povabljena kot gostujoca predavatelja. Mladim sva eno solsko uro predavala o Sloveniji, potovanjih, studiju geografije. :)
Karimabad je majhna vasica v dolini Hunze na visini 2500 m.n.v. Ves cas bivanja je bilo oblacno (nemogoce razmere za treking v Ultar ali na Rakaposhi base camp) in zaradi pomanjkanja vode tudi brez elektrike (in tople vode).
V nedeljo sva cez dan jedla sadje, zvecer pa piscancjo juho. Kupila sva vodo, tri skatle piskotov in jabolka. Naslednje jutro sva se podala proti Fairy Meadow - na planjavo, iz katere se lepo vidi Nanga Parbat (v urdu, narodnem jeziku Pakistana, to pomeni nacked mountain=gola gora (stene so tako previsne, da se sneg ne obdrzi in zato vrh ostane gol), z vzdevkom killer mountain='gora ubijalka' (saj je obdrzala ze prestevilne alpiniste). Zajtrka zaradi zgodnje ure nisva nikjer dobila. Po treh urah voznje z busem zacneva hodit, ze malo lacna. Po 6 urah in pol, 20 kilometrih, 2100 metrih visinske razlike (iz 1200 na 3300 m.n.v.) z dvema skatlicama piskotov in stirimi jabolki ... se na cilju skoraj sesedeva ob ognju. Ves trud, znoj in na koncu nesigurni koraki so bili poplacani z jasnim vremenom in pogledom na to magicno goro! :) Ponoci je bil posten mraz (v leseni koci nama je seveda zmrznila voda), a je spalka test vzdrzljivosti prestala z odliko. Danes sva se v stirih urah spustila v dolino. Ob cesti sva cakala avtobus ... kar optimisticno sicer, saj je danes muslimanski praznik Eid in je KKH skoraj povsem prazna. Po slabe pol ure nama ustavi policijski dzip. Tako sva na kasonu delala druzbo policistu s pusko. Sedeli smo pa na drveh. Tako to tu zgleda, tu v Pakistanu :)
P.S.: Dans sva se ze tretjic peljala mimo tocke, kjer se stikajo tri najvisja gorstva sveta - Hidukus, Karakorum in Himalaja! :)
Dobro vama dogaja pa vse najboljše
OdgovoriIzbrišiDanes sva pa obticala na severu, saj nama bankomat ne da denarja, menjalnica je pa zaradi praznika zaprta. Ampak nama ne bo hudega, saj naju je nekdo povabil domov na vecerjo :)
OdgovoriIzbrišiLp v domovino!