petek, 20. avgust 2010

Laos #3 + Kambodza #1

Bolean plateau je planota, ki se dviga 1000m nad dolino Mekonga. Sestavljajo jo gozdovi, majhne vasice, dolge rdece ceste in stevilni slapovi. Zaradi prostorske raztresenosti zadnjih se je motor izkazal kot najboljsa resitev. Prav fino je bilo cele dneve vijugati in enostavno poiskati prenocisce, kjer te pac ujame tema... :)
Tik pred mejo s Kambodzo se Mekong razlije v stevilne kanale in formira med njimi na stotine otokov. Pravzaprav jih je kar stiri tisoc (Four Thousand Islands). Bungalovcki s teraso in visecimi mrezami (za 2$ na noc:)) na recni obali ti skoraj pricarajo obcutek, da si na morju.
Razmerja med cenami v Laosu so mi smesna - velikokrat sem za obrok placal vec kot za nocitev. No, oboje je pa seveda poceni :)
Po priporocilu Islandca sem se takoj ob vstopu v Kambodzo odpravil na SV drzave... v Ban Lung, najvecje mesto province Ratanakiri. To naj bi bili njihovi hribi (pa ceprav nimajo vec kot 500m.n.v.). Prav fino je bilo - prvic sem plaval v vulkanskem jezeru, videl opice v naravi, jedel kobilice, bil pri brivcu (ni slo drugace ... vec kot 3 tedne sem odlasal britje, potem pa klinca ni vec rezala :)) fina rec, to bi se lahk prakticiral tudi v Sloveniji :)
Vceraj pa spet ena epsko dolgo pot ... v prestolnico, Phnom Penh. Zdela se mi je prav super cena (za 600km 6$) ... verjetno je bila nizka, ker je bil avtobus v bogem stanju. Sravbali so ga ze preden smo se podali na pot, dokoncno pa je izdihnil nekje po dveh urah voznje. Ob cesti smo 5 ur in pol cakali nadomestnega. Mesani obcutki, ko je le ta prisel ... ko ves, da si na poti ze 11 ur, a te caka se nekje 10 ur voznje :) (Vcasih se mi je pa tako dolgo zdela pot na morje ... sedaj pa poti sploh ne jemlem resno, ce ne zahteva dvomestne cifre ur voznje :)). Ob dveh ponoci smo prisli v Phnom Penh in me pride sofer prasat kam bi sel (tu so avtobusi dostava in razvoz) pa recem ''I don't know actually'' (v bistvu ne vem) pa odvrne "Ok, you stay with me'' (vredu, ostanes z mano). Na zadnji postaji pa mi rece, da lahko prespim na busu (poleg tistih, ki so tudi prespali, ker so zamudli bus za prestopit) in bom zjutraj iskal Guesthouse - kera legenda! :)
Si ze kdaj bil na trznici 5 ur kot za salo? jaz bi lahko bil vsak dan - toliko dobre in poceni hrane. Hecno ... nudl zupa + bageta sendvic + neko pecivo iz riza + ledena kava (noro, noro dobra!!) = slab dolar in pol :))
(sicer pa je hrana lahka in tu res ni veliko debelih ljudi ... meni se zdi, da kar precej jem pa sem 8kg lazji kot sem sel od doma) :)

Nic, grem na nocni market ... mogoce najdem kako novo sladico ali pa kaj :))

nedelja, 8. avgust 2010

Laos #2

Nong Khiaw ima zavidljivo lokacijo. Lezi na brezini reke Nam Ou, v objemu stevilnih zakraselih vrsacev. V okolici kar mrgoli jam - vecina popotnikov je navdusenih nad vsako luknjo v steni, a mene kot fizicnega geografa po dusi niso ravno prepricale.
Naslednji dan sem se odpravil v bliznjo vasico Muang Ngoi. Dostop je mogoc samo z colnom - v vasi ni avtomobilov (ga tudi ne bi imeli za kaj uporabljati - imajo namrec samo eno cirka 200m dolgo "cesto") niti elektrike cez dan. Zvecer za 3 ure zazenejo agregat, ki osvetli celo vas. Ob 10h, ko ugasnejo luci, pa smrtna tisina - saj nimas kaj drugega kot da gres spat. Izjemno zanimiva se mi je zdela sledeca kontradiktornost: vse delajo na star, povsem tradicionalen nacin (nosijo drva, nosijo tradicionalna oblacila, kuhajo na ulici), a obenem imajo skoraj vsi mobitele.
Luang Prabang naj bi bilo najlepse azijsko mesto. Uvrsceno je na seznam UNESCOtove svetovne dediscine. Mesto je res lepo urejeno (vidis lahko celo kose za smeti, urejen odvoz odpadkov, pometanje ceste - kar je drugje skloraj nemogoce videti) in ima nek poseben utrip. Celoten stari del mesta, ujet med reki Mekong ter Nam Khan, je bil zgrajen ali preurejen v casu francoske okupacije. Zanimivo je bilo videti pohod menihov ob zori (bilo jih je krepko preko sto) po hrano in tudi gric nad mestom (Phu si) z vsemi podobami Bude se mi je kar dopadel. Mesto mi je bilo vredu, a mi je dalec od najljubsega, kar sem jih do sedaj videl - Luang Prabang je za moj okus precec turisticen in francoski (vkljucajoc francoski arhitekturni stil in prestevilne francoske turiste).
Z francoskimi bodocimi doktorji smo izvedli izlet do slavnih slapov Tat Kuang Si - vredu rec za pogledat! Imeli smo le malo smole, saj je slap imel prevec vode (prejsne dni je kar konkretno dezevalo) in nismo mogli videt stevilne lagune na vrhu slapu, saj so se spremenile v reko. Napad pijavk pa smo tudi preziveli - kar boli, ko ti ta zival zacne piti kri.

Migracija na jug je v polnem teku. Po 12 urah nocne voznje sem v prestolnici, zvecer pa zoper na nocni bus do mesta Pakse (nekih 16 ur voznje).

Danes je nedelja ... bi skoraj ubijal za klasicno nedeljsko kosilo ali pa narezek pri mami! Nic, grem na rizeve nudlje ... spet :)

P.S.: Drzte pesti za lepo vreme na jugu! (kolikor slisim od drugih popotnikov na jugu dezevna doba kar fino kaze svoje zobe).

nedelja, 1. avgust 2010

Laos #1

Za vstop na obmocje delte, ki jo je leta 2008 opustosil orkan Nagris, potrebujes dovoljenje vlade. Po dobro preplacanem trajektu (domacin placa povratno vozovnico 40kyatov, tustist pa 2500k) sva bila kar malo razocarana, saj ni bilo nikjer videti posledic razdejanja.
Yangon mi je postopoma prirastel k srcu - pogresam stevilne tea-shope, prodajalce kitajske robe, "ocvrtke", lokalne markete ... malo manj pa neverjeten smrad ter neznosno vlaznost. Ob odhodu iz drzave je bila Natasa delezna ucne ure ekstremno gorenjskega potovanja - iz centra 7 milijonskega mesta sva prisla na mednarodno letalisce za 15 centov dolarja na osebo. Preostale kyate sva z najvecjim veseljem porabila za ocvrtke, mangote, ananas ...
Tajska - bljak! Tako zelo odvraten mnozicen turizem ... ne, ni vredna omembe v naslovu!
Sever Laosa je precudovit! Neverjetna pokrajina - hribi porasceni z monsunskim gozdom, doline pa povsem prekrite z nestetimi rizevimi polji - in vedno prijazni in nasmejani ljudje. Jutranji market je eden glavnih dogodkov dneva. Z Islandcem vedno zvohava kje jejo lokalci, medtem ko Argentinca ostajata tipicna turista s palacinkami in CocaColo za zajtrk. Kaj tocno jem na teh marketih je verjetno boljse da ne vem :) ... vem le, da so vedno prisotni rizevi nudlji (izpit iz uporabe palck sem pa tudi ze opravil).
Kolo je res super za odkrivanje novih kotickov sveta (v zadnjih 5 dneh sem imel najetega kar 3). Pot je vedno polna dogodivscin - od preckanja reke (res hitra voda do visine pasu) do nase pomoci domacinom pri sajenju riza. Vceraj so naju z Islandcem izgnali iz drzave ... ilegalno sva za dobro minuto vstopila na Kitajsko ... stric na meji je bil hud, a ko sva mu kupila CocaColo se je kmalu pomiril :)

Jutri pa proti vzhodu ...
Ze avgust?! Prehitro gre cas!!