Gremo v Romunijo

Konec letošnjega aprila sva se s Perotom prvič preizkusila v organizaciji mednarodne študentske izmenjave v okviru Društva mladih geografov Slovenije (DMGS). S ponosom je najin tim študentom geografije iz Iaşi-ja, Romunije, pokazal in predstavil nekaj najmarkantnejših znamenitosti naše dežele.
Gazili smo sneg na poti do Lovrenških jezer na Pohorju, imeli ogled Premogovniškega muzeja v Velenju, izvedli "city game" v Ljubljani, pod strokovnim vodstvom priznanega krasoslovca se sprehodili po Postojnski jami, zaplavali v mrzlem pozno aprilskem morju v Fiesi, piknikirali v Idrijskem hribovju, molče obsedeli ob prekrasni zeleni Soči, izvedli tekmo v teku po devetindevetdesetih stopnicah na Blejski otok ...
Čez dober teden se mi odpravljamo tja. Dobili smo zgolj par namigov kaj naj prinesemo s seboj, program ostaja skrivnost. Kaj nam bodo pripravili, kam nas bodo peljali, kaj nam bodo pokazali? :)

Team Iaşi (in uštuljena Barbara:))

Teci, teci! (F: Simina)

Mjanmar - v fotki.

Kaj več, predvsem pa bolj zgovorne fotografije, pa na morebitnem potopisu :)

Mandalay

Stric lovi ribe; Inle Lake

Ujeti med serpentinami s pokvarjenim pick-upom. Na poti med Inle Lakom ter Kalawom.

Pastir žene domov živino; Bagan

Pyin ou Lwin

Teta obira kitajski čaj; Kalaw

Stric spi na ulici; Yangon

Obrazi Azije

Peter. [Kalaw, Mjanmar]
Po poklicu vodič. Njegovo mamo so Britanci kot vojasko kuharico pripeljali v Kalaw v casu okupacije. Dezele svojih prednikov ni nikoli obiskal, saj si tega enostavno ne more privosciti. Pravi, da bi za vizo moral placati okoli 3000 usd in nanjo cakati 2,3 leta. V Mjanmaru si zeli sprememb, a jih kljub prihajajocim volitvam v novembru ne pricakuje. Verjetno si tudi on, tako kot ostali, ne bo drznil obkroziti kaj drugega kot vojasko hunto. Priblizal mi je indijsko hrano - ti chapati z česnom ... mjami!! :)



Tree. [Kampot, Kambodža]
Po poklicu vodič. Ko je bil star 11 let, so mu Rdeci Kmeri pred ocmi ubili starsa. Zbezal je v gozd in tam povsem sam prezivel tri leta. Kasneje se mu je pridruzilo se nekaj ljudi iz vasi in skupaj so preziveli v gozdu se nadaljnih osem let. Pridruzil se je vietnamski vojski in se zacel boriti proti Rdecim Kmerom. Pravzaprav proti svoji krvi. Sedaj je vodic ze 14 let. Povezava z gozdom je ostala ... kadar ni dela, gre enostavno v gozd, v gore in tam prezivi kaksen teden ali dva potem pa se vrne.

Študent. [Battambang, Kambodža]
Izhaja iz revne kmecke druzine iz SZ Kambodže. Menih je ze zadnja štiri leta. To je v bistvu edini nacin, ki mu omogoca studij. Nastanitev in dva obroka v pagodi dobi zastonj. Njegov avstralski učitelj anglescine baje ne zna razlagati slovnice - tu sem vstopil jaz ... skoraj si upam trditi, da je dečko po dveh urah le pokapiral razliko med Present Simple Tense in Present Perfect Tense. Fino je biti koristen :)


Nano [Battambang, Kambodža]
Zgovarjala sva se dve ure pa ceprav ni znal besedice anglescine, jaz pa zgolj tri kmerske besede. Pokazal mi je slike druzine, ki jih vedno nosi s seboj ; jaz pa seveda naredil promocijo Slovenije. Naucil me je steti do deset v kmerscini, jaz pa njega fotografirati. Drobne malenkosti, ki bogatijo preproste dni.

Kambodza #2

Phnom Penh, glavno mesto Kambodze. Mestno jedro ob reki je lepo zrihtano in prav fino za popoldansko setnjo do Ruskega marketa, kjer lahko kupis vse - ampak res, cisto vse! Od odbijaca za tovornjak, majhnega vijaka za tvoj stari motor, celo kotlicka za wc pa do kakrsnegakoli tropskega sadja, zelenjave ti srce pozeli ... edino, kar nisem nasel, je tista dobra nudlova zupa z arasidi - le to je ocitno mogoce dobiti le na severu. Ljudstvo se zaveda, da se njihova neslavna zgodovina iz 70ih let nikakor ne sme ponoviti - zdi se mi, da so za opomnik izbrali pravilni pristop ... o preteklosti se govori, se jo obsoja in so spomeniki/muzeji na ta racun. Najbolj sokanten in nedvomno vreden ogleda je Tuol Slend Genocide Museum (S-21). Nekdanja srednja sola predelana v zapor. Tu so ljudi mucili skoraj do konca - le tega pa so doziveli nekaj km ven iz mesta na tako imenovanih poljih smrti (Killing Fields of Chenung Ek).
Na obali je bilo vreme primerno imenu sezone - dezevno. Obisk francoskega mesta duhov v Nacionalnem parku Bokor je mogoc samo z agencijo. Kitajsko gradbeno podjetje zida siroko cesto na goro in agencija je edina dovolj mocna, da jih podkupi, da se lahko uporabi se nedokoncano cesto (preostanek pa premaga v obliki trekinga). Fotke ze 40 let propadajocega nekdaj mogocnega kazinoja na vrhu hriba pa v naslednjih slikovnih objavah :).
Battabang je znan po slikovitem podezelju. Zal sem tega videl v zelo omejenih kolicinah, ravno tako tudi nisem videl slavnega bamboo vlaka.
Zadnja postaja Kambodze pa eden vrhuncev drzave - osmo cudo sveta Angkor Wat. Mogocno, obsezno, navdusejoce ... kaj vec besed tukaj ni potrebnih.