četrtek, 19. september 2013

Policija in festival, Pakistan.

Junija 2013 so pakistanski Talibani, obleceni v pakistanske policiste, v Nanga Parbat Base Campu ubili 10 alpinistov razlicnih narodnosti. Z doticno potezo so vnesli nasilje pregovorno zelo varna `Severna obmocja` in prvic za zrtve izbrali tujce. Nekatere drzave so svojim drzavljanom posledicno prepovedale potovanja v Pakistan. Kanadcan, ki je dve leti planiral kolesarjenje po KKH, nama je v Tashkurganu razocarano razlagal, da ni bilo variante, da bi dobil vizo. Kasneje je najverjetneje odkolesaril v Kirgizijo. Stevilni so potovanje po incidentu zaradi varnosti odpovedali. In tako se je ze tako skromno stevilo turistov se dodatno znizalo. Lastnik Netcafeja iz Gilgita nama je rekel, da sva njegova prva letosnja gosta (pa je sezona v bistvu ze mimo!).

Hunza in Rakaposhi Base Camp, Pakistan.

Novembra 2011 je bil Karimabad (dolina Hunze) tri dni pod gostimi oblaki in brez elektrike. Topoli so bili sicer simpaticno rumeni, a verjamem, da bi bili v soncu se lepsi. Pred dnevi je bila situacija povsem drugacna.

petek, 13. september 2013

Sost in Atabad Lake, Pakistan

Sost je eno najbolj simpaticnih obmejnih mest, kar sem jih obiskal. Glavna ulica, v bistvu KKH, je polna trgovinic, restavracij in cajnic. V mestecu so samo moski - zenske skrbijo za hiso in otroke v visje lezeci vasi. Tujcev je zelo malo in ponavadi ne ostanejo vec kot noc, cakajoc na transport bodisi proti Hunzi ali na Kitajsko. Mogoce so ravno zato bili najinega vecdnevnega postanka toliko bolj veseli: v hotelu so nama prvi vecer v sobo prinesli jabolka, drugi vecer pa postregli zastonj vecerjo (riz s piscancem je ostal od popoldanskega predvolilnega srecanja). Natakarju bliznje restavracije sva se s kartanjem in iskrenimi nasmehi tako prikupila, da naju je dobesedno tiscal skozi vrata, ko sva vztrajala, da placava kosilo, in ves cas ponavaljal: `you`re our guest!!`.

četrtek, 5. september 2013

Karakoram Highway, Kitajska.

Karakoram Highway (KKH) je 1200 km dolga cestna povezava  med Kashgarjem (Kitajska) in Rawalpindijem (Pakistan). Cesta je bila zgrajena v 60. in 70. letih 20. stoletja kot simbol kitajsko-pakistanskega sodelovanja. Povezava je bila uradno odprta leta 1982. Socasno so obmocje `Northern Areas` odprli tudi za turizem, a le do kraja Passu. Prehod preko mejnega prelaza, Khunjerab Pass, in nadaljevanje poti do Kashgarja je za turiste mogoc od maja 1986.

Kashgar, Kitajska.

Kashgar (Kashi) je najbolj zahodno kitajsko mesto. Kitajsko mesto? Formalno ze, a po samem izgledu mesta bi ga prej uvrstili na Bliznji vzhod. Oaza je bila dve tisocletji ena glavnih postojank na Svileni cesti.

Uzbeki in pot do meje, Kirgizija.

Jug Kirgizije je etnicno veliko bolj raznolik kot sever, kjer Kirgizi tvorijo vecinsko prebivalstvo. Drugo najvecje mesto, Osh, lezi zgolj nekaj kilometrov od Uzbekistana. Prebivalstvo tako veliko bolj gravitira proti uzbeski dolini Fergana kot proti glavnemu mestu, Bishkeku. V mestu so si nasli dom tudi stevilni Tadziki. V trejem najvecjem mestu, Jalal Abadu, Uzbeki predstavljajo dve tretjini prebivalcev. Ti so od Kirgizev precej drugacni - predvsem bolj socialni. Njihove chaikane so nadvse prijetne. Kako zgleda druzinsko zivljenje Uzbekov sva spoznala v Arslanbobu. Z razliko od Kirgizev, ki na podezelju zivijo v jurjah in/ali starih predelanih vagonih tovornih vlakov, so si ti na tem obmocju zgradili velike hise z ogromnimi, zelenimi notranjimi dvorisci.