nedelja, 24. marec 2013

Neskončne zelenice

Spomin na treking na Bokor Hill Station (Kambodža) je še vedno še kako živ. Kombinacija "prepovedanega" in nekaj povsem novega. Meni povsem novo je bilo namreč okolje - pravi tropski deževni gozd.
Lanskoletno (deloma tudi letošnje) večmesečno vandranje po presušenih pokrajinah je dobilo epilog z večdnevnim "kamela trekingom" v pravo puščavo, in sicer puščavo Thar v Indiji. Kako po polžje gre treking na višini 5500 m sem najbolje spoznal v objemu gora Annapurne. Da so sledi sredozemskega trnatega rastja na koži vidne tudi po več mesecev me je naučila ciprška delovna misija. Nauk: najkrajša pot ni nikoli najhitrejši in najmanj boleča! Kako zgleda treking, ko dnevne temperature ostanejo cel dan krepko pod lediščem, smo okusili jeseni na Finskem. Prav poseben občutek je iti po vodo s sekiro - potrebuješ jo namreč, da vsakič sproti razbiješ led.

Čas je za treking v spet novem okolju. Čas je za neskončne stepe.




vir: googleimages

Zgornje slike so zgolj za gušt. Več podobnih, mojih, pa jeseni!