Iranci niso Arabci, ampak Perzijci. To hitro poudarijo. Pogosto tudi
izrazijo zacudenje nad Arabci in njihovimi prizadevanji, da bi Perzijski
zaliv preimenovali v Arabski zaliv.
V mestnih in lokalnih avtobusih sedijo loceno - moski spredaj, zenske zadaj. Pri metroju velja, da sta prvi in zadnji vagon namenjena zenskam, v ostalih je lahko mesano.
Prvo pravilo vlade je prepoved povezovanja ljudi v (interesne) skupine. Pevci tako naprimer lahko izdajo kasete, ne smejo pa prirejati koncertov. Na nogometne tekme zenske nimajo vstopa.
Njihova prijaznost in gostoljubnost nima meja! Odvilo se nama je ze kar nekaj neverjetnih zgodb. Zadnjic sva hodila po bazarju .. vse po normalnih tirnicah - vsakdo pozdravi, se rokuje in vedno sledi eno izmed vprasanj: 'Which country?', 'Where are you from?' ali 'Made in...?'. Ko placujem lubenico pozdravi gospod z bolj slabo anglescino in pravi (bolj nakaze), da bi nama pokazal kako delajo volno, svilo. Torej eno staro tovarno. Super, gremo! Kasneje naju povabi na ogled hotela, ki je obnovljen v stilu historicnih stavb Kashana. Neverjetno lep hotel, verjemi! Postrezejo nama caj, sledi debata o Iranu, Sloveniji in se marsicem. Njegova 'prevajalka' rece, da naju gospod vabi na tradicionalno iransko vecerjo v restavracijo tega hotela. Naj se zvecer oglasiva. Bazencek sredi dvorisca, okoli te njihove postelje s preprogami ... Ko spijemo caj, narocimo vecerjo (dizi je super duper dobr!). Pride cas slovesa in ko hoceva placati in se zahvaliti rece, da sva njegova gosta in njegova prijatelja ter da je vecerja njegovo darilo nama. Poleg bonboniere in fotke Triglava ob soncnem vzhodu, ki mu je bila noro vsec, zal nisva imela nic drugega za poklonit. Neverjetno, pa saj se skoraj ne poznamo!
Sigurno si se ze kdaj pogajal s taksisti. Tu je to kar dolgotrajen postopek. In ponavadi se okoli mene nabere 30+ ljudi, ki poslusajo pogajanja za ceno. Martina pa se sladko smeje nekje iz roba, ces se bos ze zmenil. V Dorudu sem handlal ceno prevoza do nekega jezera, ki je tudi izhodisce za enega stiritisocaka. Ponujali so ravno 5x visjo ceno kot naj bi bila normalna. Pa nic, greva pa pes, naju bo ze kdo pobral kot ponavadi. En taksist pride 2x za nama, da naju lahko pelje, ces da je dalec in nevarno. Eh kaj pa lahko verjames taksistu - rekel je tudi, da ni avtobusa pa se je cez par minut pripeljal nasproti. Tretjic pa naju dohiti v spremstvu policijske patrulje. Anglesko tako ali tako noben ni znal. En policaj s prstom pokaze po cesti navzgor, potem pa s prstom potegne cez vrat. Aha ... in kmalu zatem nekoliko visje mladina zacne metati kamenje v nasproti vozeca vozila. Policaji naju popokajo v avtu in peljejo pokazat na policijsko postajo. Komicno ... en policaj si se zraven mene obuval stumfe, drugi so se nekaj frcali med sabo ... Zvecer naju 'serif' obisce v hotelu, s prevajalcem. Malo poprasa koliko casa bova se v mestu in podobne varnostne zadeve. Potem 'prevajalec' rece naj jima sledim ven, da pokaze kje je doma, ce bodo kaksne tezave. Zunaj je v patruljnem avtu sedel policaj, ki naju je vozil ze zjutraj. Pozdravim ga, dam roko, ta pa pribije 'I love you'. Ti policaji :)
Ko se odpravljava spat pa zopet potrka 'prevajalec' in rece, da naju serif vabi, da prespiva pri njegovi druzini ...
V mestnih in lokalnih avtobusih sedijo loceno - moski spredaj, zenske zadaj. Pri metroju velja, da sta prvi in zadnji vagon namenjena zenskam, v ostalih je lahko mesano.
Prvo pravilo vlade je prepoved povezovanja ljudi v (interesne) skupine. Pevci tako naprimer lahko izdajo kasete, ne smejo pa prirejati koncertov. Na nogometne tekme zenske nimajo vstopa.
Njihova prijaznost in gostoljubnost nima meja! Odvilo se nama je ze kar nekaj neverjetnih zgodb. Zadnjic sva hodila po bazarju .. vse po normalnih tirnicah - vsakdo pozdravi, se rokuje in vedno sledi eno izmed vprasanj: 'Which country?', 'Where are you from?' ali 'Made in...?'. Ko placujem lubenico pozdravi gospod z bolj slabo anglescino in pravi (bolj nakaze), da bi nama pokazal kako delajo volno, svilo. Torej eno staro tovarno. Super, gremo! Kasneje naju povabi na ogled hotela, ki je obnovljen v stilu historicnih stavb Kashana. Neverjetno lep hotel, verjemi! Postrezejo nama caj, sledi debata o Iranu, Sloveniji in se marsicem. Njegova 'prevajalka' rece, da naju gospod vabi na tradicionalno iransko vecerjo v restavracijo tega hotela. Naj se zvecer oglasiva. Bazencek sredi dvorisca, okoli te njihove postelje s preprogami ... Ko spijemo caj, narocimo vecerjo (dizi je super duper dobr!). Pride cas slovesa in ko hoceva placati in se zahvaliti rece, da sva njegova gosta in njegova prijatelja ter da je vecerja njegovo darilo nama. Poleg bonboniere in fotke Triglava ob soncnem vzhodu, ki mu je bila noro vsec, zal nisva imela nic drugega za poklonit. Neverjetno, pa saj se skoraj ne poznamo!
Sigurno si se ze kdaj pogajal s taksisti. Tu je to kar dolgotrajen postopek. In ponavadi se okoli mene nabere 30+ ljudi, ki poslusajo pogajanja za ceno. Martina pa se sladko smeje nekje iz roba, ces se bos ze zmenil. V Dorudu sem handlal ceno prevoza do nekega jezera, ki je tudi izhodisce za enega stiritisocaka. Ponujali so ravno 5x visjo ceno kot naj bi bila normalna. Pa nic, greva pa pes, naju bo ze kdo pobral kot ponavadi. En taksist pride 2x za nama, da naju lahko pelje, ces da je dalec in nevarno. Eh kaj pa lahko verjames taksistu - rekel je tudi, da ni avtobusa pa se je cez par minut pripeljal nasproti. Tretjic pa naju dohiti v spremstvu policijske patrulje. Anglesko tako ali tako noben ni znal. En policaj s prstom pokaze po cesti navzgor, potem pa s prstom potegne cez vrat. Aha ... in kmalu zatem nekoliko visje mladina zacne metati kamenje v nasproti vozeca vozila. Policaji naju popokajo v avtu in peljejo pokazat na policijsko postajo. Komicno ... en policaj si se zraven mene obuval stumfe, drugi so se nekaj frcali med sabo ... Zvecer naju 'serif' obisce v hotelu, s prevajalcem. Malo poprasa koliko casa bova se v mestu in podobne varnostne zadeve. Potem 'prevajalec' rece naj jima sledim ven, da pokaze kje je doma, ce bodo kaksne tezave. Zunaj je v patruljnem avtu sedel policaj, ki naju je vozil ze zjutraj. Pozdravim ga, dam roko, ta pa pribije 'I love you'. Ti policaji :)
Ko se odpravljava spat pa zopet potrka 'prevajalec' in rece, da naju serif vabi, da prespiva pri njegovi druzini ...
točno tko! če ne drugač, pa peš:)
OdgovoriIzbrišidržta se,
Pozdrav
p.s.: najlepša hvala za pozdrave!:D
NORO :D
OdgovoriIzbriši