Poroka in hrana, Iran

Hodiva z bekpeki ob cesti pa nama ustavi stric, ces da naju lahko pelje. Rece da bo malo guzve, ker gre se po plinske bombe. Ni panike, boljse kot pes! Na koncu se nas je bilo v neravno velikem kvazi Suzuki-ju peljalo 5 ljudi, dva 80-litrska bekpeka in 9 plinskih bomb! :)

'Ce je prepovedano imeti fanta/punca, kako torej spoznas moza/zeno?' 'Fant opazi dekle, njegova druzina se domeni za srecanje obeh druzin. Druzijo se in na koncu se dekle odloci ali ga sprejme za moza ali ne. Poleg zdruzitve dveh ljudi gre v bistvu tudi za zdruzitev dveh druzin' 'Torej lahko odklonis?' 'Ja, jaz sem jih ze 5 - nocem se se porociti'. V Dorudu sva se po nakljucju znasla na poroki. Popolnoma sva zasencila nevesto, saj so se vsi usedli okoli naju in se hoteli slikati z nama, skupinsko in posamezno. Sva se iz uvidevnosti do neveste poskusila cimprej pobrati od tam :)
Iranci imajo proti nam malo zamaknjen dan. Pred 9to mesto se spi. Vsi ozivijo, ko pade noc. Vecerja je na sporedu ob 11ih, spanje ob 1h ali se kasneje. Za zajtrk jejo njihovo verzijo kruha (noro dober - ga bom pogresal!), sir, skuto, marmelado, med, orehe ... Za kosilo je ponavadi piscanec, veliko zelenjave in neomejene kolicine riza. Vecerja je podobna kosilu - mogoce le se bolj obilna. Ce pa je kuharica zvecer utrujena od 'delanja nic' cez dan pa so na sporedu zelenjavni sendvici.

Yazd je staro puscavsko mesto. Historicni center je lepo ohranjen. Vreden celodnevnega vandranja. Za vecerjo pa si privosci khoresht (riz z mesno-zelenjavno omako, v kateri so tudi nasekljani orehi). Kerman je izhodisce za obisk puscave Kaluts. Ni bilo usojeno, drugic. Ustavila sva se se v bolj vaskem naselju, Mahan, za oddih pred preko 2000 kilometrov dolgo potjo, ki naju je cakala v naslednjih dneh. Vzela sva nocni avtobus do zloglasnega Zahedana. Policijsko spremstvo naju na terminalu ni cakalo, zato sva pocakala prve soncne zarke, preden sva vzela taksi do zelezniske postaje. Vlak v Pakistan ne vozi?? Prisiljena sva bila vzeti savari (shared taxi) do iransko-pakistanske meje. Na zadnjih 50 kilometric je bilo se kar precej kontrolnih tock in kar kmalu sva dobila vojasko spremstvo. Ko smo prispeli do slabih 10 kilometrov do meje sva dobila za cuvaja vojaka visjega cina. Ta naju je v ekstremno kratkem casu spravil iz Irana.
Do meje je na iranski strani peljala hitra cesta ... ko pa stopiva iz iranske obmejne pisarne pa je na drugi strani ...