Kambodza #2

Phnom Penh, glavno mesto Kambodze. Mestno jedro ob reki je lepo zrihtano in prav fino za popoldansko setnjo do Ruskega marketa, kjer lahko kupis vse - ampak res, cisto vse! Od odbijaca za tovornjak, majhnega vijaka za tvoj stari motor, celo kotlicka za wc pa do kakrsnegakoli tropskega sadja, zelenjave ti srce pozeli ... edino, kar nisem nasel, je tista dobra nudlova zupa z arasidi - le to je ocitno mogoce dobiti le na severu. Ljudstvo se zaveda, da se njihova neslavna zgodovina iz 70ih let nikakor ne sme ponoviti - zdi se mi, da so za opomnik izbrali pravilni pristop ... o preteklosti se govori, se jo obsoja in so spomeniki/muzeji na ta racun. Najbolj sokanten in nedvomno vreden ogleda je Tuol Slend Genocide Museum (S-21). Nekdanja srednja sola predelana v zapor. Tu so ljudi mucili skoraj do konca - le tega pa so doziveli nekaj km ven iz mesta na tako imenovanih poljih smrti (Killing Fields of Chenung Ek).
Na obali je bilo vreme primerno imenu sezone - dezevno. Obisk francoskega mesta duhov v Nacionalnem parku Bokor je mogoc samo z agencijo. Kitajsko gradbeno podjetje zida siroko cesto na goro in agencija je edina dovolj mocna, da jih podkupi, da se lahko uporabi se nedokoncano cesto (preostanek pa premaga v obliki trekinga). Fotke ze 40 let propadajocega nekdaj mogocnega kazinoja na vrhu hriba pa v naslednjih slikovnih objavah :).
Battabang je znan po slikovitem podezelju. Zal sem tega videl v zelo omejenih kolicinah, ravno tako tudi nisem videl slavnega bamboo vlaka.
Zadnja postaja Kambodze pa eden vrhuncev drzave - osmo cudo sveta Angkor Wat. Mogocno, obsezno, navdusejoce ... kaj vec besed tukaj ni potrebnih.