četrtek, 19. september 2013

Hunza in Rakaposhi Base Camp, Pakistan.

Novembra 2011 je bil Karimabad (dolina Hunze) tri dni pod gostimi oblaki in brez elektrike. Topoli so bili sicer simpaticno rumeni, a verjamem, da bi bili v soncu se lepsi. Pred dnevi je bila situacija povsem drugacna.
Nad vasico na 2800 m.n.v. tri dni ni bilo oblacka in je bilo kar posteno vroce. Se bliznja sedemtisocaka, Ultar Peak in Rakaposhi, sta bila vecino casa brez kape. A najlepsa zgodba se je odvila v sosednji vasi, v Altitu. Mala Zohra nama je prinesla jabolka in naju povabila domov. Praznicno kosilo z druzino Ali, prelistavanje druzinskih albubom in sprehod cez vrt, kjr na visoki nadmorski visini s pomocjo namakanja uspevajo skoraj vse vrste sadja (v treh terasah so rasla jabolka, hruske, cesnje, marelice, breskve, mandlji, fige, rabele, murve, orehi ...) ... nepozabno! Par kilogramov `za na pot` sva jedla se nekaj dni :).

Najlepsi treking prvih dveh tednov je bil iz vasice Minapin do Rakaposhi Base Camp. V vasi je zgolj en hotel, kjer ti z veseljem shranijo odvecno prtljago (cetudi v bistvu sploh nisi njihov gost). Najprej kratek, a zelo strm, vzpon iz vasi do nadvse prijetne planine, Hakapun, potem pa se finalni parstometrski vzpon na bocno moreno ledenika Minapin. Po 9 km in 1300 visincih se ti odpre pogled na strme stene Dirana (7270 m) in Rakaposhija (7788 m) ter pod in med njima raztezajoci se ledenik. Base camp lezi na simpaticni par deset metrov siroki uravnavi md bocno moreno in pobocjem. Kot ponavadi edina turista; nad sotorom pa nesteto zvezd!

Ni komentarjev:

Objavite komentar