Karakoram Highway (KKH) je 1200 km dolga cestna povezava med Kashgarjem (Kitajska) in Rawalpindijem (Pakistan). Cesta je bila zgrajena v 60. in 70. letih 20. stoletja kot simbol kitajsko-pakistanskega sodelovanja. Povezava je bila uradno odprta leta 1982. Socasno so obmocje `Northern Areas` odprli tudi za turizem, a le do kraja Passu. Prehod preko mejnega prelaza, Khunjerab Pass, in nadaljevanje poti do Kashgarja je za turiste mogoc od maja 1986.
A povezava je bila pomembna ze dolgo pred izgradnjo ceste. Tu cez se je iz indijskega podkontinenta v Tibet razsiril budizem. Zelo ziv bazar v Kashgarju se danes spominja na tod cez potekajoco Svileno cesto. Arabci so preko Hunze postopoma razsirili Islam na Kitajsko in drzave Centralne Azije. Obmocje je bilo del Velike igre (The Great Game) med Britanci in Rusi, v casu odcepitve Pakistana od Indije pa poglavitni razlog za vojno.
Kashgar (1354 m.n.v.) je oaza velike kitajske puscave Taklamakan. Prvi del poti je uravnan in povsem susen. Pot se nato enakomerno dviga proti jugu. Prvi postanek sva imela ob jezeru Kara Kul. Na obali jezera so postavljene stevilne jurte kirgiskih nomadov. Kopanju v jezeru na nadmorski visini 3700 m, tik pod mogocnima sedemtisocakoma Mt. Kongur in Mustag Ata, se nisva mogla upreti. Avtobus za nadaljno pot proti meji je zelo malo – teh se ne splaca cakati (in precejsna verjetnost je, da bodo polni). Enostavno ustavis tovornjak! Ko se povzpnes na nekaj cez stiri tisoc metrov visok prelaz, si obenem najblizjeTadzikistanu. Borih 10 kilometrov stran.
Najvecje, obenem obmejno, mesto Avtonomne tadziske pokrajine Tashkurgan je turisticna atrakcija za Kitajce. Ti navduseno slikajo tadziska dekleta, ki hodijo po mestu, in kirgizijske jurte na ravnici pod naseljem. V mestu se intenzivno gradi – tako hotele kot cele stanovanjske soseske. Stevilne novogradnje nekoliko spominjajo na kitajsko politico v Tibetu – ponuditi Kitajcem poceni hise, dobre in vplivne sluzbe in tako zmanjsati vpliv manjsin. V Tashkurganu je tudi mejna kontrola, kljub temu da lezi 140 km stran od dejanske meje. Oznacena je zelo slabo. Brez velikih table in cestnih zapor. A ce jo `zgresis`, si se kasneje primoran vrniti nazaj po stempelj. Stopanje in kolesarjenje od tu do meje ni dovoljeno.
Po slabih dveh urah avtobusa pa smo le dosegli najvisje leze utrjen mejni prehod na svetu, Khunjerab Pass (4734 m.n.v.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar