Kashgar (Kashi) je najbolj zahodno kitajsko mesto. Kitajsko mesto? Formalno ze, a po samem izgledu mesta bi ga prej uvrstili na Bliznji vzhod. Oaza je bila dve tisocletji ena glavnih postojank na Svileni cesti.
Mogocen bazar, domnevno najvecji na sirsem obmocju Centralne Azije, daje obcutek, da mesto se danes zivi od trgovcev preprog, oblek, suhega sadja. Ce ze pomislis, da necesa ni mogoce kupiti (zive skorpijone in namocene kace se seveda tudi da), se najverjetneje motis – za bazarjem je se noro velik boljsji sejem, kjer imajo robo, ki je bila odvec pri hisi pa naj bodo to ze zarjaveli zeblji ali stara, se crnobela, televizija.
Sredisce mesta predstavlja vec kot petsto let stara moseja za vec kot 20 tisoc vernikov in okoliski bazar. Priporocam ogled `ulice umetnosti in obrti`, kjer izdelujejo njihova lokalna glasbila in lesene posodice za hrano.
Prvi jezik Avtonomne province Xinjiang je tako delno modificirana arabscina. Ko je Slash, Kitajec iz osrednjega dela drzave, za nas spraseval po hotelih ali imajo prosto sobo, ga nekajkrat sploh niso razumeli. Osebje hotela v srediscu Kashgarja namrec ni govorilo kitajsko. Na informativnih tablah je tako arabscina, nizje pa mandarinscina (jezik vecine Kitajcev). Za popotnike je sporazumevanje kar izziv – znanje anglescine je enako nic, branja arabske pisave in pisanic pa v kratkem casu tudi ne mores osvojiti.
Vseeno pa je to uradno Kitajska. Najvecji park v mestu je People`s park; na trgu pred visokim kipom Mao Zetonga pa svoje misice kaze kitajska vojska.
Ni komentarjev:
Objavite komentar