Jug Kirgizije je etnicno veliko bolj raznolik kot sever, kjer Kirgizi
tvorijo vecinsko prebivalstvo. Drugo najvecje mesto, Osh, lezi zgolj
nekaj kilometrov od Uzbekistana. Prebivalstvo tako veliko bolj gravitira
proti uzbeski dolini Fergana kot proti glavnemu mestu, Bishkeku. V
mestu so si nasli dom tudi stevilni Tadziki. V trejem najvecjem mestu,
Jalal Abadu, Uzbeki predstavljajo dve tretjini prebivalcev. Ti so od
Kirgizev precej drugacni - predvsem bolj socialni. Njihove chaikane so
nadvse prijetne. Kako zgleda druzinsko zivljenje Uzbekov sva spoznala v
Arslanbobu. Z razliko od Kirgizev, ki na podezelju zivijo v jurjah
in/ali starih predelanih vagonih tovornih vlakov, so si ti na tem
obmocju zgradili velike hise z ogromnimi, zelenimi notranjimi dvorisci.
V primerjavi z ostalimi pokrajinami Kirgizije obmocje Arslanboba se
najbolj spominja na nase gore. Vrhovi so sicer precej visji kot pri nas,
a podobno uspiceni (po drzavi nasplosno prevladujejo bolj zaobljene
oblike). Pokrajina je tudi nadpovprecno pogozdena (zgolj 4% povrsine
Kirgizije namrec porasca gozd). Vas obkroza orehov gozd skupne povrsine
kar 11.000 hektarjev.
Prvic nama je vreme zagodilo v gorovju Pamir. Rosilo je celotno, 30
km dolgo, pot do jurt, ki so v neposrednji blizini base campa Peak
Lenina. Naslednje jutro se je oblacnost le malo dvignila, a 7134 m visok
ocak se ni prikazal. Se eno noc sva v upanju na 'harosa pagoda'
prezivela v jurti (sotoru je bil dez prizanesen), potem pa sva se
spustila v dolino.
Del Pamir Highway, ki poteka med Osh-em (Kirgizija) in Dusanbe-jom
(Tadzikistan) sva vdela: se bolj navdusena pa sva bila nad pokrajino med
Sary Tash-em in Iskertam-om (kirgisko-kitajska meja), katero sva
opazovala iz kabine ustopanega tovornjaka. Nocni kitajski sleeper bus
(Osh - Kashgar) najlepso pokrajino prevozi ponoci - stopanje podnevi se
nedvomno izplaca!
Ni komentarjev:
Objavite komentar